Koncesijska pogodba ni podpisana, DEM se o elektrarnah pogovarja z Avstrijci
DEM je s svojim murskosoboškim Pomurskim razvojnim inštitutom (PRI) konec lanskega leta k sodelovanju pri izdelavi strokovnih podlag povabil potencialne izvajalce, ki so se vsi vabilu tudi odzvali. Kot so nam povedali na DEM so pri tem poseben poudarek namenili vključevanju priznanih strokovnjakov iz Pomurja. Kljub temu pa nekaj pomurskih organizacij in posameznikov pri študijah sodeluje le v obliki partnerstva, saj imajo nosilne vloge izdelovalcev institucije izven pokrajine ob Muri. »Za večino strokovnih podlag smo sredi razpisnega postopka. Strokovne podlage bodo izdelane predvidoma v drugi polovici letošnjega leta, pravkar pa je bila izdelana ena najobsežnejših strokovnih podlag, študija pregleda narave. Prihaja čas, ko bomo vsi pozorni na to, kaj povedo strokovnjaki,« nam je povedal prvi mož DEM Damijan Koletnik.
Bo partner družba Energie Steiermark?
Prejšnji teden sta se Koletniku na pogovoru o možnostih energetske izrabe Mure pridružila še direktor PRI dr. Darko Anželj in gornjeradgonski župan Anton Kampuš, ki je tudi član Strateškega sveta PRI, kot predstavnik pomurskih županov združenih v Svetu pomurske razvojne regije. V sporočilu za javnost so po srečanju zapisali, da bodo župani občin ob Muri še naprej intenzivno sodelovali pri delu inštituta in spodbujali predstavitev njegovega dela v svojih lokalnih okoljih. Vse pozornejši pa na možnosti gradnje elektrarn na slovenskem delu Mure postajajo tudi naši severni sosedi, ki so pred kratkim prižgali zeleno luč za dve novi elektrarni na strugi Mure v Avstriji. Za podobne projekte v Sloveniji so do sedaj najbolj zainteresirani v družbi Energie Steiermark. Damijan Koletnik se je s predstavniki te družbe o potencialnih elektrarnah na mejni črti pogovarjal prejšnji teden.
Koncesijske pogodbe (še) ni
Uredba o koriščenju vodnega telesa Mure za pridobivanje električne energije, ki je bila izdala konec leta 2005 sicer predvideva DEM kot koncesionarja, vendar koncesijska pogodba do danes še ni podpisana. »Trenutno ne razpolagamo z dovolj tehničnimi in drugimi podlogami na podlagi katerih bi bilo možno v koncesijski pogodbi natančneje opredeliti obveznosti koncesionarja, zato smo predlagali podaljšanje roka podpisa koncesijske pogodbe,« nam je povedal direktor DEM Damijan Koletnik.
Financiranje naj ne bi predstavljalo ovire
In zakaj se zadeve pri projektu elektrarn na Muri odvijajo počasneje kot pričakovano? »Razlog je zelo preprost. Najprej je tu podjetniški, gospodarski vidik. Hidroenergetski viri so eni izmed cenovno najugodnejših virov za proizvodnjo električne energije. Seveda bi si kot investitor tako želeli, da bi odgovore o možnostih in načinih energetske izrabe reke Mure že poznali. Pripravljeni smo investirati,« pravi Koletnik. Kljub temu, da smo tudi v Sloveniji priča gospodarski in finančni krizi, pa le-ta naj ne bi vplivala na financiranje gradnje elektrarn. »Za financiranje se bomo ozirali po tistih virih, ki bodo v tistem času na trgu najugodnejši. Računamo tudi na priložnost črpanja sredstev iz kohezijskih skladov. Zaenkrat ni zaznati prav nobene zadrege pri financiranju energetskih projektov. Nasprotno, načrtov za njih je vedno več,« pove Damijan Koletnik.
