Mnenje Direktorata RS za ceste o neracionalnosti dogradnje pomurske avtoceste maščevanje žerjavu?
V času, ko je Radovan žerjav opravljal funkcijo ministra za promet je odbor dosegel dogovor, da je predvsem zaradi varnosti potrebno pripraviti potrebno dokumentacijo za širitev pasov in gradnjo odstavnega pasu na pomurskem kraku avtoceste, ki ima zdaj zgolj odstavne niše. Konec novembra pa so na Direktoratu za ceste na prometnem ministrstvu Darsu sporočili, da bi bilo ponovno projektiranje celotne avtocestne trase v Pomurju v danem trenutku skrajno neracionalno in ga brez ustreznih predhodnih postopkov in analiz ne morejo podpreti. Dars in ministrstvo za promet sta tako v letnem planu razvoja in obnavljanja avtoceste za prihodnje leto predvidela sredstva za izvedbo študije dograditve odstavnih pasov v okviru celotnega slovenskega omrežja avtocest in hitrih cest.
»Solo akcije« in maščevanje?
žerjav, ki je zdaj član odbora za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Pomurju kot poslanec, je na četrtkovi seji povedal, da študije niso potrebne in da gre za vprašanje varnosti. Bivši prometni minister je mnenje direktorata za ceste o neracionalnosti dogradnje pomurske avtoceste označil kot »solo akcijo« ljudi na ministrstvih, ki so v enem letu spremenili mnenje in naj bi se mu tako celo maščevali. člani odbora so tako v Gornji Radgoni sprejeli sklep, da odstopanj o d dogovora o širitvi pasov in gradnji odstavnega pasu ni. Pomurska avtocesta ima kot edina v državi tako ozka vozna pasova. Drugi deli slovenskih avtocest, ki nimajo odstavnih pasov, imajo širša oba vozna pasova. Zaradi tega je bil odbor mnenja, da pomurske avtoceste ni mogoče enačiti z drugimi deli avtocest brez odstavnih pasov.
Obveščena dva ministra in dve ministrici
»če so vse vlade do slej prejemale sklepe, ki so se nanašali na gradnjo avtoceste v Pomurju, potem ne vidim razloge, da tudi ta vlada ne bi sprejela sklepov, ki se nanašajo na te ostanke glede dokončne dograditve pomurske avtoceste,« je po seji povedal koordinator odbora Anton Kampuš. Poleg ministra za promet Patrika Vlačiča bodo o zahtevah odbora obveščeni tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Helikopter in motorji za hitre intervencije
člani odbora svoje zahteve opravičujejo tudi z vprašanjem o varnosti pomurske avtoceste in oteženem reševanju v primeru nesreč, dokler Pomurka ne bo razširjena. »Ljudje imajo pravico pričakovati, da bo za potrebe reševanja v pripravljenosti helikopter za hitre intervencije zdravstvenega osebja in gasilec. Primerno bi bilo tudi, da bi bile naše zdravstvene postaje opremljene tudi z motorji, kot je to običajno za hitre intervencije drugod po svetu,« je v Gornji Radgoni dejal Anton Kampuš.
Narediti državne ceste neatraktivne za tovornjake
člani odbora so spregovorili tudi o obnovi ceste G1/3 od Pernice do Lendave. Po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka, naj bi bila obnovitvena dela na tej cesti končana do prve polovice leta 2012. Vrednost ukrepov pa je ocenjena na 8,2 milijona evrov. »Ne bi si želel, da bi se še naprej dogajalo, da bi se tovornjaki zaradi špekuliranja o plačilu cestnine, vozili po državnih cestah. Cesto od Maribora do madžarske meje je zato potrebno preurediti tako, da bo ta cesta postala neatraktivna za tovorni promet. Vsaj meni osebno je glede tega vzor cesta Šentilj-Gradec, ki poteka neposredno ob avtocesti. To cesto so naši severni sosedje namreč uredili tako, da nobenemu ne pade niti na pamet, da bi po njej zapeljal s težkim tovornjakom. Svoje pa v Avstriji naredi tudi primerno sankcioniranje,« je na odboru v Gornji Radgoni še povedal Gregor Ficko.
