V Zavetišču Murska Sobota trenutno 15 brezdomcev. Doleti lahko vsakogar, pravijo.
Odločitev za odhod v zavetišče za večino predstavlja najnižjo točko v njihovem življenju. A kot ob obisku zavetišča hitro ugotovite, je bolj kot karkoli drugega med brezdomci čutiti optimizem. En drugemu so v oporo, hkrati pa se vsi zavedajo, da gre le za eno izmed točk na njihovi poti, ki je lahko le bolj uspešna. A kot svarijo - brezdomstvo lahko doleti vsakogar. Predvsem, ker se življnjski stroški stalno višajo, osnovne plače ostajajo na enaki ravni, v primeru brezposelnosti pa je že za življenje v najemniškem stanovanju potrebno trikrat premisliti vsak evro.
Danila: "Ušla sem nasilju in alkoholu"
V belo hiško sredi Murske Sobote je vsakega izmed 15 trenutno nastanjenih pripeljala druga zgodba. Danila je zbežala pred nasilnim možem, ker jo je po odhodu iskal in se je bala za svoje življenje, je zavetje našla v zavetišču. "Tukaj imam svoj mir, sem med dobrimi ljudmi, tako da mi ničesar ne manjka," pove 44-letna Danila s solzami v očeh. Težko je bilo zapustiti dom, ki sta si ga dolgo in vztrajno gradila z možem, a hkrati prizna, da si vsak človek zasluži živeti brez nasilja. Nazaj v prejšnje življenje ne bo šla, to je prepričana. Kakor tudi, da bo našla zaposlitev, saj s svojo socialno pomočjo v višini 260 evrov težko preživlja sama sebe. O tem, ali si je kdaj predstavljala, da bo pristala v zavetišču pa: "Ne, tega si nihče nikoli ne predstavlja in želi."
Drago: "V zavetišču si lahko jutri ravno ti, čeprav si tega ne predstavljaš"
Drago je v zavetišču sedem mesecev, dan našega prihoda pa je izvedel za veselo novico - dobil je službo. Veselje in upi so bili visoki. "Izračunal sem, da se mi bo najem stanovanja z še eno osebo izšel. Tudi tukaj moram plačati okoli 200 evrov na mesec, če se bodo pa v stanovanju stroški razdelili ... " Prihodnost je s službo svetlejša, prizna 30-letni fant, ki je pred prihodom v zavetišče kar 14 let delal pri nekem kmetu. Fizično delo je bilo, težko, a redno plačilo. Dokler je slednjega zmanjkalo. Delodajalec mu je nehal plačevati, položnice so se začele kopičiti, edini izhod je bilo zavetišče. "Na centru za socialno delo sem se jokal, povejte mi, kakšne možnosti še imam, mora obstajati še kaj drugega, pomagajte mi," pojasni, kako težko je bilo priti sem, kajti od doma je zaradi neurejenih razmer odšel že pri 17. letih. V zavetišču, pravi, lahko pristane vsakdo: "Lahko tudi ti ali kdor koli drugi."
Mirjana: "Enkrat bom bolj srečna"
Mirjana je brez strehe nad glavo ostala pri svojih 46-letih. Živela je pri sestri, a je ob sporu morala oditi na svoje. Brez službe in partnerja ji drugega kot odhod v zavetišče ni preostalo. Službo aktivno išče, pravi, da bi poprijela za vsakršno delo. "Želim si svoje življenje postaviti v red. Da mi bo enkrat lepše, če že tako nikoli nisem živela v sreči." Upanje je postalo toliko bolj goreče, ko je spoznala svojega trenutnega fanta, ki je sicer na delu v Srbiji: "Mislim, da nama bo uspelo. Morda bo prišel v Slovenijo ali jaz k njemu v Srbijo, odvisno kje bom dobila službo, da bova lahko šla na svoje."
Elvis: "Čez noč se je vse obrnilo na glavo"
Tukaj smo kot ena familija, med seboj smo prijatelji in si pomagamo, pove 34-letni Elvis, v isti sapi pa doda: "A doma je le doma". Skoraj 20 let je bil uspešen nogometaš, življenje je šlo v pravo smer, nato pa se je vse podrlo kot hišica iz kart. "Prišlo je do nesporazuma doma in moral sem oditi, zapustiti dom." Službo mu je zdaj uspelo najti, a kot pravi, si z "minimalcem" težko privošči kar koli, predvsem stanovanje, ki bi mu največ pomenilo. "Nikoli ne veš, kaj te čaka v življenju, kaj te čaka danes ali jutri," pravi o brezdomstvu, na katerega marsikdo gleda z distance. Življenje te lahko preseneti, pravi.
Dom za tiste, ki doma nimajo
Uporabniki zavetišča, ki je bilo na pobudo Mestne občine Murska Sobota in Centra za socialno delo ustanovljeno pred šestimi leti, so brezdomni, stari od 18 let dalje ki ostanejo brez doma iz različnih razlogov, bodisi deložacije ali postpenalne okoliščine, kakor tudi ljudje z lažjimi težavami v duševnem zdravju. Brezdomstvo je pogosto posledica različnih zasvojenosti, v zavetišču pa se velikokrat oglasijo tudi samski moški ali ženske brez lastne nepremičnine in katere zaradi brezposelnosti ne zmorejo plačevati najemnin, stroškov bivanja in ne morejo konkurirati na razpisih za neprofitna stanovanja. Za bivanje v zavetišču plačujejo vsi uporabniki, bivanje in en topel obrok na dan pa mesečno znaša 200 evrov. Polovico prispevka plačajo uporabniki sami, ti so namreč prejemniki denarne pomoči, za večino pa polovico mesečne najemnine plačujejo pomurske občine. Ob sprejemu uporabnik podpiše enomesečni, tromesečni ali enoletni dogovor o zagotavljanju storitve bivanja, v kolikor pa si uporabnik ne uspe urediti življenje v tem času, mu dogovor v zavetišču podaljšajo. Zavetišče za brezdomce, v katerem v poprečju stanovalci ostanejo eno leto, je le začasna opcija nastanitve v osebni stanovanjski krizi z namenom usposobitve za nadaljnjo samostojno življenje. Do sedaj je bilo pomoč v obliki zavetišča primoranih poiskati preko 60 Pomurk in Pomurcev.
