Včeraj so se predstavniki romskih skupnosti sestali pri predsedniku države Borutu Pahorju. Centralna vsebina pogovora je bila prostorska problematika in bivanjske razmere Romov v Republiki Sloveniji.
Romska problematika, bolje rečeno tematika, je aktualna in vedno bolj odmevna, saj je od vzpostavitve instituta romskega svetnika razvoju naselij namenjena posebna pozornost. Kar 80 odstotkov Romov še vedno živi v naseljih, čeprav se povečuje delež Romov, ki žive razpršeno ali v mešanih družinah. Kot nam je zaupal Darko Rudaš, predsednik Foruma Romskih svetnikov Slovenije, se ta delež v Jugovzhodnem delu RS res povečuje, dočim v Pomurju zmanjšuje, kar je odraz v različni stopnji socializacije in integracije Romov.
Največji problem nelegalna naselja
»Ugotovitev je, da so Romska naselja v Slovenskem prostoru specifičen pojav, da so bivalne razmere zelo slabe, da je večina romskih naselij nelegalna, posledično slabo komunalno opremljena, zunanji videz moteč, ki seveda vpliva na okoliško prebivalstvo in medsebojnih odnosov, po drugi strani pa prevladuje mnenje, da urejeno bivalno razmerje pomembno prispeva k ekonomski – socialni integraciji Romov v Slovensko družbo in da je prostorska in okoljska urejenost romskih naselij temelj dobrega sožitja.« Rudaš ob tem opozarja, da z rešitvijo bivalnih razmer rešimo ogromno drugih težav, s katerimi se soočajo prebivalci romske skupnosti, še posebej pri doseganju ustrezne stopnje izobrazbe, poklicnih kvalifikacij, socializacije in vključevanju v javne zadeve in življenja na sploh.
Še kaj denarja za Romska naselja?
Na včerajšnjem srečanju pri predsedniku so opozorili na težave, ki jih bo prinesla sprememba in rebealans proračuna države, saj bi to pomenilo veliko škodo za razvoj romskih naselij. »Razpisi za izgradnjo osnovne komunalne infrastrukture v romskih naselij je ena od možnosti posega v neugodno strukturo in nadaljevanje resnega dela na ravni občine in države. Z odpoklicem že odobrenih sredstev se postavlja dvoje vprašanj: ali je Slovenska politika iskrena do reševanja Romskega vprašanja ter ali so napake preteklih politik tako velike, da so nepopravljive?« še dodaja Rudaš.
Cilj: legalizacija skupnosti
Srečanje je obrodilo vsaj nekaj sadov, čeprav so prisotni poudarili, da bo potrebnih še veliko srečanj, da bodo zastavljeni cilji doseženi. Kot prvi predvsem preobrazba romskih naselij, saj v prihodnosti ne bodo več »Romska« temveč vasi, zaselki s svojimi imeni in odgovorno skupnostjo, posledično bi tako imeli prostor, ki ga je možno v upravnem pomenu oblikovati oz. soupravljati kot Krajevno oz. vaško skupnost. Ponekod je ta praksa že realizirana: KS Pušča, Vanča vas in Hudeje na Dolenjskem.
