MO MS: Kar je bilo v Ljubljani, ni stvar naše občine
Kot smo že poročali pred časom, je MO Murska Sobota z družbo Gratel avgusta letošnjega leta podpisala pogodbo o uporabi javnih površin za izgradnjo širokopasovnega optičnega omrežja. Gradnja omrežja se izvaja s posebnim delovnim strojem »trenčerjem«, ki istočasno koplje kanal globine 40 cm in širine 13 cm, vanj položi šest cevi PHD in jih takoj zalije z betonsko mešanico. Medtem so že končali z glavno traso ter pričeli s priključki objektov.
Zanimalo nas je, kakšna je višina odškodnine, dogovorjene v pogodbi med murskosoboško občino in izvajalcem. Iz MO Murska Sobota so nam sporočili, da je Gratel po pogodbi plačal odškodnino v višini 16,3 milijonov tolarjev za uporabo javnih površin za namene vzpostavitve sekundarnega telekomunikacijskega omrežja na območju mesta Murska Sobota, černelavcev in Rakičana. Gre za prvo fazo, ki bi naj bila končana v roku enega leta, sledila bo druga faza, kar pomeni tudi novo plačilo za uporabo javnih površin za ostala naselja gradnje omrežja.
»Višina odškodnine je izpogajana in ima osnovo v povprečju višine odškodnin, ki jih za tovrstna dela plačujejo investitorji. Interes MO Murska Sobota je bil, da investitor čim prej začne in izgradi ter vzpostavi v funkcijo optično omrežje, ki ga bodo lahko uporabljali naši občani. Nekatere druge občine, kot recimo črnomelj, sploh niso zaračunale odškodnine. Seveda pa je končni znesek odškodnine odvisen od dolžine omrežja, ki je po posameznih mestih po Sloveniji različen, zato zneska odškodnin med mesti ne moremo kar tako primerjati. Primerja se lahko le višina odškodnine na tekoči meter, pa še ta je odvisna od tržnih zakonitosti glede vrednosti zemljišča, ki so po Sloveniji različna,« so nam sporočili iz urada murskosoboškega župana.
V Ljubljani je odškodnina znašala 80 milijonov tolarjev, vendar, kot tudi pravijo na murskosoboški občini, odškodnin po različnih krajih ne gre le tako primerjati. Gratel se je v pogodbi obvezal, da bo na površinah vzpostavil prvotno stanje. Tako je bilo tudi v Ljubljani, vendar so nadzorniki konec oktobra opazili nekatere nepravilnosti in ugotovili, da v primeru šiške Gratel krši pogodbo, saj so bile površine razkopane skoraj celo leto. Na nekaterih mestih je tako izvajalec namesto dogovorjenega pločnika prekopal cesto. Nepravilnosti pa so se pojavile tudi pri obnovi površin, saj so bili na nekaterih mestih robovi novega in starega asfalta nezaščiteni, na nekaterih mestih pa je bil za obnovo uporabljen povsem neprimeren asfalt.
Zanimalo nas je, ali obstaja nevarnost za kaj takega tudi v edini mestni občini v Pomurju. »Kar je bilo v Ljubljani, ni stvar naše občine. Smo se pa s pogodbo in predhodnimi pogoji zavarovali, da bo investitor izvajal dela po vnaprej določenih trasah in tehnično ustrezno. Za spremljanje investicije je župan pooblastil osebo gradbene stroke, ki spremlja izvedbo investicije,« sporočajo iz murskosoboške mestne občine. Sicer pa je Gratel za preplastitev cestišč in pločnikov za območje celega mesta sklenil pogodbo s Cestnim podjetjem Murska Sobota.
»Kolikor je župan obveščen in kolikor je napredovanje investicije videl tudi sam, je zadovoljen,« sporočajo iz urada prvega moža Murske Sobote. »Težave, ki se kot pri vsaki gradnji sproti pojavljajo, pa sporazumno rešujemo. Na vse nepravilnosti oz. odmike od podanih pogojev in projektno tehnične dokumentacije sproti opozarjamo in jih skupaj rešujemo,« še sporočajo iz Kardoševe 2 v Murski Soboti.
FOTOGRAFIJE: Tanja Zrinski
