Na arhivskih raziskovalnih taborih mladi ičejo stare dokumente in fotografije. Razkrili tudi ljubezensko zgodbo izpred sto let. Letošnji tabor se je zaključil v soboto.
"Dober dan. Iščemo kakšne stare knjige, dokumente in fotografije. Imate morda kaj takšnega doma?" Tako se je prejšnji teden na Goričkem pričelo kar nekaj pogovorov pred dvorišči domačij. Potekal je namreč že 23. mednarodni arhivski tabor, kjer je deseterica slovenskih in madžarskih dijakov raziskovala kaj vse se skriva po zaprašenih podstrešjih. "Nekaj imam, ja," je raziskovalcem povedala Marija Časar iz Čepinec in mladino prijazno povabila v svojo hišo.
"Vse to je dosti vredno in večina mladih to dandanes ne upošteva"
"To je stara slika, na kateri je sestra mojega očeta in njeni mož, ko sta se poročila v Argentini. Od tam so nam jo poslali, vendar drugih na fotografiji ne poznam," ob brskanju po množici črnobelih fotografij mladini razlaga Marija. "To se meni zelo dopade, ker je vse to dosti vredno in večina mladih to dandanes ne upošteva dovolj," o raziskovanju mladih meni domačinka iz Čepinec, ki je sicer večino svojega življenja kruh služila po tujini. "Na posebni list zapišeno lastnika, naziv fotografije ali dokumenta in njegovo stanje," pravi udeleženec tabora Jaka Prelog.
Zaradi železne zavese ni mogel do svoje zaročenke
"Mladi se o zgodovini teh krajev v šoli sploh ne učijo, ker je poudarek na velikih zgodovinskih dogodkih," pravi vodja tabora Gordana Šövegeš Lipovšek in med brskanjem po fotografijah in dokumentih dvojezično razlaga kaj pravzaprav imajo v rokah. Tabora se namreč tradicionalno udeležujejo slovenski in madžarski dijaki. "Na ta način vidimo kakšne posledice so veliki zgodovinski dogodki imeli v praksi. V vaseh ob meji so zanimive usode ljudi v času železne zavese. Naleteli smo na moškega, ki je razlagal, da po letu 1948, ko je se je začela železna zavesa, ni mogel več do svoje zaročenke. Zaradi železne zavese so se pretrgale številne sorodstvene vezi," ponazori vodja tabora.
Motvarjevska ljubezenska zgodba v več kot 400 pismih
Zanima nas seveda najzanimivejša najdba. "Pred leti smo v Motvarjevcih v na pol podrti hiši našli več kot 400 pisem med mladima zakonca. Mož je odšel služit vojaški rok in na to po štirih mesecih na fronto v 1. svetovni vojni. Ves ta čas od leta 1914 do 1918 sta si z ženo pisala pisma. Vsa pisma so dobro ohranjena in gre za izjemno zanimivo ljubezensko zgodbo," nam pove Šövegešova.
Ameriška žaga iz leta 1911
Slovenski in madžarski dijaki so iskali predvsem dokumente in fotografije, le redko so naleteli na kakšen zanimiv predmet iz preteklosti. To srečo so imeli pri Štefanu Ostriču v Čepincih. "To je žaga, ki jo je leta 1911 iz Amerike pripeljal moj dedek," nam več kot sto let staro žago, ki jo je že načela rja pokaže Štefan in doda, da kaj drugega takšnega pri hiši ni. "Vse to so odpeljali Avstrijci. Z ženo sva delala po tujini, oče in mati pa sta bila sama doma in za drobiž je bilo vse to odpeljano v Avstrijo," razlaga Štefan.
Prekupčevalci "izropali" Goričke domačije za drobiž
Številne Goričke domačije so praktično izropane in pomembnih dokazov preteklosti teh krajev ni več, odpeljali so jih prekupčevalci starin, kar potrdi tudi Gordana Šovegeš Lipovšek, sicer zaposlena v Pokrajinskem arhivu Maribor, ki je tudi organizator arhivskega tabora. Predmeti zbrani na taboru ostanejo na Goričkem, saj jih po razstavi vrnejo svojim lastnikom. "V zadnjih letih se je močno dvignilo zavedanje, da so te stvari pomembne in zato jih želijo tudi nazaj, kar seveda z veseljem po zaključku tabora storimo," zaključuje Šövegešova.
