Medvedce so naselje v občini Majšperk na severovzhodu Slovenije. Središče Medvedc leži v dolini ob cesti med Sestržami in Ptujsko Goro.
Kraj je bil nekoč znan po rudniku premoga, danes pa delno na njegovem območju leži tretja največja sklenjena vodna površina v regiji.
Iskali smo medvede, a smo našli le tiste na dveh nogah
Največja verjetnost za srečanje z medvedom naj bi bilo prav meseca maja ali junija – v tem času namreč samci prežijo na godne samice.
Preverili smo, ali bomo v Medvedcih morda kje kakšnega srečali. V kraju trenutno živijo 104 prebivalci, podatka o tem, koliko je tukaj medvedov, pa nismo našli.
Domačine smo vprašali, ali so v Medvedcah že kdaj srečali kakšnega medveda?
»To pa ne, medveda pa še midva nisva videla,« sta nam povedala Tinika in Ivan.
Da pri njih res ni medvedov, je potrdila tudi Neža: »Medvedov tukaj ni, še nikoli ga nisem videla.«
Ko smo srečali vaščana Branka, pa nam je ta povedal, da so v vasi samo tisti medvedi, ki se tako tudi pišejo. Poiskali smo vaščanko Sandro Medved in jo vprašali, ali je v kraju edina medvedka, ali jih je več?
»Ne, nisem edina. Imam še mamo, ki tudi živi na Medvedcah, tako da ja, sva dve,« nam je v smehu dejala Sandra.
Namesto medvedov, ptice in ribe
Pravih medvedov na srečo domačinov tukaj očitno danes res ni več, so pa svoj dom v Medvedcih našle druge živali. Srečali smo denimo kužka, ki pa mu ni ime Medo, kot smo sklepali, temveč Jinny.
Medvedov res nismo našli, smo pa videli, da so v kraju svoj dom našle druge živali, poleg štirinožnih prijateljev tudi ptice in ribe.
»Ja, teh je pa ogromno. Zadrževalnik Medvedce so zgradili tam 1970 leta, je pa kot eno veliko gojišče ptic in rib tudi. Pa ogromno rac, verjetno največ vrst rac, ogromno labodov, potem je tudi ogromno gosi – včasih tudi 900 gosi,« je povedal domačin Branko Gajšt.
Zadrževalnik Medvedce velja za tretjo največjo sklenjeno vodno površino v regiji in domačini si močno prizadevajo za to, da bi narava tukaj ostala neokrnjena.
To dokazuje tudi nadzorni obisk župana med našim ogledom. Z avtom smo se nehote namreč zapeljali tja, kamor ne bi smeli.
»Odkar smo postavili tablo, ki prepoveduje vožnjo in parkiranje drugim, razen lastnikom, smo na to še bolj pozorni, nekako se čutim odgovoren, da pridem posredovati, v kolikor opazimo kakšno takšno vozilo.
Tako da danes ste bili opaženi, ampak takoj, ko sem videl, da gre za novinarsko intervencijo v sosednjih Medvedcih, sem rekel, dobro,« nas je presenetil župan občine Majšperk Sašo Kodrič.
Medvedi, medvedke?
Le kdo bi vedel bolje od njihovega župana, kako se prebivalci Medvedc imenujejo? So morda medvedi, medvedke?
»Sam si jih ne bi upal naslavljati, ko pridem na kak dogodek v Medvedce, da bi jih naslovil kot spoštovani medvedi in medvedke, tako da tukaj, težko se strinjam. Sicer pa tako pogovorno – Medvedčani in Medvedčanke,« nam je v smehu povedala Kodrič.
»Jaz bi lahko bila spoštovana medvedka, ne. Ostali pa so kar Medvedčani,« se je pošalila Sandra Medved.
Zanimalo nas je tudi, ali je ime kraja sploh kakorkoli povezano s to mogočno živaljo?
»Ne, tega pa res ne bi vedela. Glede na to, da tukaj ni medvedov. Nimam pojma,« je dejal Medved. Tudi njena sovaščanka Neža in Branko nam ne znata odgovoriti na zastavljeno vprašanje.
No, ko je že kazalo, da povezave ni, pa smo le našli vaščana, ki je potrdil naše domneve. »Tukaj gor je bil, baje, da zverinjak medvedov. Ampak ali je bilo tako, ne vem, ker mene še takrat ni bilo,« je dejal Jože Peršuh.
Rudnik premoga in železniška proga
Čeprav danes v kraju ni veliko kmetij in obrti, prebivalci se po večini na delo vozijo v druge občine, pa je nekoč tukaj obratoval rudnik premoga.
»Za rudnik so zgradili progo iz Pragerskega in je potem tale rudnik zalila voda, baje naj bi bila sabotaža, ker je bil konkurenca ali Trbovljam ali Hrastniku, ker so bile to neke angleške družine,« nam je povedal Peršuh.
Skozi vas je bila nekdaj speljana tudi železniška proga, katere ostanki so še danes vidni.
»Progo so gradili v stari Jugoslaviji ruski ujetniki, ki so stanovali po hišah. Lokomotiva je vozila gor in vas je enkrat tudi zgorela na račun tega, ker je vozila lokomotiva še na premog,« je dodal Peršuh.
Strahu, da bi vas znova pogorela, danes, kot pravijo, ni več – tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo Medvedce šteje več kot 100 članov.
»Skrbimo za požarno varnost naših krajanov kot tudi za družabni del, postavimo mlaj, imamo kakšne prireditve. Tukaj se dogaja, tu je center dogajanja dejansko,« je dodala Sandra Medved, ki je tudi predsednica omenjenega društva, ter pristavila, da Medvedci ne bodo pogoreli, da bodo za to vedno skrbeli.
Gozdovi in bližnje jezero kar kličejo po oddihu
Vaščani se, kot pravijo med seboj dobro razumejo, prosti čas pa preživljajo v naravi – na voljo imajo gozdove in bližnje jezero. Si pa predvsem starejši želijo, da bi se med seboj še več družili.
»Po navadi vsak večer grem na jezero in poslušam te žabje koncerte in strašno uživam. Drugače pa smo že tukaj imeli tudi slikarske kolonije.
Pred leti sem imel v tem jezeru enega laboda, ki je vedno prišel. Sem mu požvižgal in je priplaval, kjerkoli je bil. Zdaj pa je odšel na Lent, tako da je tam nekje,« je dejal Gajšt.
Medtem ko njegova sovaščanka Neža pogreša trenutke, ko je bilo več prostega časa in so se ljudje več družili: »Veste kaj, da ni prostega časa. Včasih smo nedelje imeli pa vse, zdaj pa tega več ni. Ni.«
Če vas bo pot kdaj zanesla v okolico Ptujske Gore, se lahko brez strahu ustavite tudi v bližnjih Medvedcah, saj - kot lahko vidite - pred medvedi ne bo treba bežati.
Starejše novice
