Na sejmu Agra so danes okronali 4. medeno kraljico Slovenije, podelili nagrade ČZS tekmovalcem na Mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev v Franciji ter razglasili rezultate in podelili priznanja ocenjevanja medu z mednarodno udeležbo.
Naslov medene kraljice Slovenije je osvojila 24-letna Valentina Marinič, ki prihaja iz Seliščev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Je diplomirana ekonomistka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Na slovesnosti so spregovorili predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS, in 3. medena kraljica Slovenije Mateja Šoštarič.
Čebele kot ogrožene živali
Erjavec je opozoril na svetovni dan čebel, ki smo ga letos praznovali prvič, Pomurski sejem pa je idejo za to sledil ves čas in jo spodbujal. Zdaj je na ta račun na sejmu AGRA tudi medeni hram s slovenskim čebelnjakom, ob njem slovenske čebelarje predstavlja medena kraljica, razstavljeni pa so tudi izdelki sejemskega ocenjevanja.
Tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč je zelo zadovoljen z razglasitvijo svetovnega dneva čebel, napovedal pa je tudi dva nova cilja: da na svetu čebelo razglasimo za ogroženo, pri čemer moramo ta cilj podpreti enotno, in da s trgovskih polic preženemo ponarejeni oziroma lažni med.
Zato je čebelarska zveza Slovenije s čebelarskimi organizacijam iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore podpisala deklaracijo o obeh predlogih, ki jo bodo poslali v podpis vsem svetovnim organizacijam.
Enotni dosegli že veliko
»Čebelje leto« oziroma svetovni dan čebel je kot izjemen dosežek označil tudi dosedanji kmetijski minister in predsednik Državnega zbora Dejan Židan. Kot je povedal, je bila to ena največjih akcij Slovenije, država pa zastavonoša pobude kako zaščititi svet.
Čebelarje je pozval, naj še naprej navzven delujejo tako enotno kot so do zdaj, obljubil pa jim je tudi podporo iz Državnega zbora.
Odličje za uspešno promocijo čebelarstva
Predsednik komisije za odlikovanja Franc Sreš in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč sta 3. medeni kraljici Slovenije Mateji Šoštarič podelila najvišje odličje Čebelarske zveze društev Pomurja. Dobila ga je za uspešno promocijo čebelarstva v Sloveniji in onkraj njenih meja ter za podporo svetovnemu dnevu čebel.
Novi medeni kraljici je kot prvi čestital predsednik društva Medena kraljica Slovenije (DMKS) Branko Bratinščak, pokrovitelj njenega osebnega vozila Dušan Rajh, podjetje Avto Rajh, pa ji je izročil ključ kočije z vsaj stoterimi konji, Citroena C3.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je podeli tudi priznanja Petra Danjka tretje stopnje za posebne zasluge članom Čebelarske zveze društev Pomurja.
Dobili so jih član in podpredsednik društva Medena kraljica Slovenije Janez Vencelj za požrtvovalno delo in obisk čebelarskih dogodkov širom po Sloveniji vrsto let, DMKS Jožica Bratinščak, ki v projektu medena kraljica sodeluje že od leta 2009 in je desna roka predsedniku društva, in predsednik ČZD Pomurje Janko Rožman za hrabrost pri prevzemu krmila Čebelarske zveze društev Pomurja.
Pametne vasi
Sicer pa je na sejmu Agra danes potekala tudi konferenca Pametne vasi – sodobno kmetijstvo in kakovostno bivanje na podeželje v dobi digitalizacije, ki jo je organiziral poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič.
Bistvo koncepta pametnih vasi (Smart Villages) je nadgraditi in ustrezno dopolniti že uveljavljen koncept pametnih mest (Smart Cities) ter ga prenesti na podeželje, na ta način pa dobre prakse uporabiti tudi izven urbanih okolij.
Eden najbolj perečih problemov, s katerimi se sooča evropsko podeželje, je zagotovo opuščanje nekaterih panog in izginjanje tradicionalnih delovnih mest, ki se izgubljajo z napredkom.
Ideja Pametnih vasi je, da bi z uporabo sodobnih tehnologij in konceptov, ki so danes že na voljo, omogočili nadomeščanje izginjajočih se delovnih mest in jih nadomestili z novimi, ki bi ljudem na podeželju omogočali ustvarjanje prihodkov, primerljivih s tistimi v mestih.
Vse skupaj pa bi bilo vodeno skozi širše sprejeto evropsko politiko, ki bi prek Evropske komisije vodila in povezovala te spremembe, ter v okviru teh politik ponudila tudi ustrezna razvojna sredstva. Za razvoj vsega omenjenega pa so zagotovo predpogoj dobre širokopasovne povezave.
