Kratkotrajna modrina, skriti biseri mokrišč.
V Krajinskem parku Goričko lahko v zgodnjih pomladnih dneh opazimo prav poseben naravni pojav, majhne žabe, znane kot plavčki oziroma barjanske žabe (Rana arvalis).
Gre za najmanjše predstavnike svoje družine, ki pa kljub skromni velikosti pritegnejo izjemno pozornost.
Plavčki običajno zrastejo od štiri do šest centimetrov, le redko dosežejo do osem centimetrov. Prepoznamo jih po koničastem gobcu, značilni očesni maski in svetlem, belo-rumenkastem trebuhu. Njihovo telo je majhno, a prilagojeno življenju v vlažnih habitatih.
Najbolj izstopajoča značilnost te vrste pa je prav posebna modra barva samcev. Ti se v času parjenja, ki poteka v začetku marca, obarvajo v svetlo modro.
Barva nastane zaradi hormonskih sprememb in vpliva zunanje temperature, vendar traja le nekaj dni, nato pa se samci vrnejo v svojo običajno barvo.
Plavčki živijo predvsem na nižinskih močvirnih travnikih, v poplavnih gozdovih ob rekah ter ob stoječih vodah brez rib, kot so mlake, mrtvice in močvirja. Takšna okolja so ključna za njihovo razmnoževanje in preživetje.
»Smrkci? Ne … To so žabe plavčki. Majhne, modre in res izgledajo kot pravi mali Smrkci! Narava jih je pobarvala tako posebno, da jih enostavno ne moreš spregledati. Mali modri čudeži narave,« so zapisali pri Krajinskem parku Goričko.
Žal pa je njihovo število v naravi vse manjše. Glavni razlog je poseganje človeka v naravne habitate, predvsem v mokrišča in mrtvice, ki izginjajo ali se spreminjajo.
