Zakon dovoljuje evtanazijo za živali, ki so nastanjene v prostore zavetišča več kot 30 dni. Takšna usoda je čakala Kana.
V državi je poskrbljeno za ljudi, na živali pa se pozablja, nam pove Breda Habjanič predsednica Društva za zaščito živali Pomurja, ko jo vprašamo, kako je z zakonom za živali v naši državi, predvsem s primeri uspavanja kužkov v zavetiščih. »Za zapuščene pse mora poskrbeti država oziroma občina. A zakon dovoljuje, da kužka, ki je več kot 30 dni v zavetišču, lahko uspavajo. Ne glede na njegovo zdravje in stanje. In takšnih primerov ni malo.« Pokličemo tudi v edino pomursko zavetišče Mala hiša, kjer nam prijazno povedo, da se tega ukrepa, čeprav imajo vso zakonsko podlago, skorajda nikoli ne poslužujejo. » Uspavamo bolne oziroma agresivne kužke ali takšne, ki so v letih. Smo imeli že eno leto psičko v naših prostorih. Res se trudimo najti druge rešitve in ne evtanazijo.« Vodja zavetišča Andrej Cimer nam še pove, da je v petih letih zapuščenih psov manj. »Če smo pred petimi leti imeli 250 psov, jih je bilo letos nastanjenih manj kot 100«.
Lastnik psa v zapor
Živali hitro ostanejo brez doma. V primerih, ko morajo lastniki v dom za ostarele, tujino, v zapor ali zbolijo se za te živali najprej išče druge skrbnike, v kolikor jih lastnik ali občina ne najde, jih nastanijo v najbližje zavetišče. Tako je pred meseci brez doma ostal kuža Kan. Lastnik je moral na prestajanje 14 mesečne zaporne kazni v mariborskem zaporu. Kuža je končal v zavetišču. Grozila mu je evtanazija. Društvo za zaščito živali Pomurja je s pomočjo medijev iskalo novega lastnika. Naposled sta za Kana izvedela Milica in Jože Kleidermann iz Ljutomera. »Ker sva z ženo svojega ljubljenčka izgubila pred tremi tedni, sva se odločila, da Kana rešiva pred uspavanjem. Nisva se niti dosti odločala. Sedla sva v avto in se odpravila v mariborske zapore, kjer je lastnik. Ko sem ga obiskal je najprej mislil, da podpisuje papirje za uspavanje in ko sem mu povedal, da prevzemam Kana, da mu nudim dom, me je objel in zajokal,« nam zanimiv razplet zgodbe pojasni Jože Kleidermann.
Ko rešiš eno življenje
Zakonca Kleidermann, ki sta pred sedmimi leti zapustila Nemčijo kjer sta živela in delala 42 let, imata živali od nekaj rada. »Ko so nama ga v zavetišču predali je pritekel k nama, naju pozdravil in videla sva, da so vsi pomisleki in strah odveč, nenazadnje nisva poznala ne lastnika, niti kužkovega načina življenja. Sedaj ima v hiši svoj prostor. Radi ga imamo, kot smo imeli Neota, ki je pred tedni preminil. Vnuki in vnukinje se igrajo z njim, veseli smo, da ga imamo, krajša nam dneve, tudi zato, ker zelo rad hodi na sprehode. Skratka, ni nam dolgčas,« nam zaupa Milica. Psi, ki so starejši kot Kana, ki ima štiri leta, mešančki težko najdejo nov dom, saj ima že določeno vzgojo, navade. A kot povedo Kleidermannovi so živali tako hvaležne, ko jih rešiš, da je lahko ves ta strah odveč.
Zavetišča v decembru bolj polna
Ker je december čas za petarde in ognjemete, ki pa živalim niso tako pri srcu, kot ljudem, se ta čas veliko psov in mačk izgubi oziroma uide od doma. Ravno zaradi tega v decembrskem času pričakujejo v zavetišču Mala hiša nekaj več živali. » V kolikor imajo lastniki kužka, ki se boji pokanja, naj se oglasi pri nas ali na Veterinarstvu v Murski Soboti. Ena izmed rešitev je, da psa poskušate umiriti, lahko tudi s pomočjo pomirjeval, ki jih dobite pri veterinarju. Pomirite jih lahko tudi z nežno glasbo ali zgolj s svojo prisotnostjo. Če so zunaj jih raje privežite, da od straha ne zbežijo.« V zavetišče pa romajo tudi vsa nezaželena »živa darila«, zato tudi v Društvu za zaščito živali opozarjajo, da se ob nakupu zavedajmo, da živali niso darilo, ki ga zaviješ in položiš pod jelko. Žival je odgovornost, te pa se ne da kupiti.
