Petindvajset slovenskih občin z evidentiranimi romskimi naselji skladno z zakonom o financiranju občin na ta račun vsako leto iz državnega proračuna prejme dodaten denar za sofinanciranje svojih obveznosti.
Država vsaki zagotovi dodatna sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občine, ki temelji tudi na povprečnini, pri tem pa se znesek za občine v regiji, ki je glede na indeks razvojne ogroženosti razvojno šibka, poveča še za sto odstotkov.
Letos skupno 8,6 milijona, v letu 2025 pa 9,2 milijona evrov, največ Murski Soboti in Novemu mestu
Letos je po podatkih Urada vlade za narodnosti Republike Slovenije za vse občine predvidenih 8,6 milijona evrov dodatnega denarja, kar je bistveno več kot denimo leta 2021, ko je bilo za vse občine z evidentiranimi romskimi naselji namenjenih 1,5 milijona evrov.
Največ bosta letos predvidoma prejeli občini Novo mesto (slabih 900.000 evrov) in Murska Sobota (dobrih 800.000 evrov).
Kočevje na osmem, Ribnica pa na trinajstem mestu
Letos naj bi občina Kočevje prejela 443.186 evrov, občina Ribnica pa 260.041 evrov, v letu 2025 pa naj bi se obema občinama ta prihodek še povišal.
Kočevje naj bi tako v naslednjem letu na ta račun prejelo 471.378 evrov, Ribnica pa 279.258 evrov.
V pripravi je nov zakon, ki bo financiranje spremenil
Vlada pripravlja predlog novele zakona o financiranju občin, za zdaj pa še ni jasno, kakšne bodo spremembe, saj je vlada konec novembra predlog vrnila v medresorsko usklajevanje.
Ministrstvo za javno upravo, ki predlog pripravlja, je oktobra pojasnilo, da se ena od ključnih sprememb nanaša ravno na dodatna sredstva za občine z evidentiranimi romskimi naselji.
Tako naj bi občine morale dokazati namensko porabo sredstev za integracijo Romov v širšo skupnost.
Starejše novice
