V regiji tedensko več deset bolnikov zaradi pikov. Najnevarnejša je anafilaksija.
V poletnih mesecih več časa preživimo na prostem, hkrati pa so aktivnejše tudi ose, čebele in sršeni. Piki so zato pogostejši, pri nekaterih ljudeh pa lahko poleg lokalne reakcije povzročijo tudi nevaren sistemski alergijski odziv.
Na Zdravstveni dom Murska Sobota smo naslovili vprašanja o tem, kako pogosto zaradi pikov ljudje potrebujejo zdravniško pomoč, kateri znaki so nevarni in kako je treba ukrepati.
Poleti in zgodaj jeseni izrazit porast obravnav
Specialist družinske in urgentne medicine iz Zdravstvenega doma Murska Sobota Andrej Lesjak za Sobotainfo pojasnjuje, da v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, predvsem od julija do septembra, v ambulantah družinske medicine in urgentnem centru beležijo izrazit porast obravnav bolnikov zaradi pikov žuželk.
To povezujejo z večjo aktivnostjo os, čebel in sršenov ter dejstvom, da se ljudje v tem obdobju pogosteje zadržujejo na prostem, delajo na vrtovih in v kmetijstvu ter na prostem uživajo sadje in pijačo.
Po njegovih navedbah v regiji tedensko obravnavajo več deset bolnikov z blažjimi ali obsežnejšimi lokalnimi reakcijami ter več posameznikov s sistemskimi alergijskimi odzivi.
Dejansko število pikov je še višje, saj številni ljudje blažje težave oskrbijo sami doma ali poiščejo pomoč v lekarni.
Opažajo rahel trend porasta oziroma intenzivnejše reakcije
Na vprašanje, ali je hudih alergijskih reakcij več kot v preteklosti, Lesjak odgovarja, da opažajo rahel trend porasta oziroma večjo intenzivnost kliničnih slik ob pikih.
Med razlogi izpostavlja daljšo sezono in višje temperature, ki omogočajo hitrejši razvoj in večjo populacijsko gostoto žuželk, predvsem os in sršenov. Pomembna je tudi večja izpostavljenost ljudi, saj več časa namenjajo rekreaciji in delu na prostem.
Kot enega od dejavnikov navaja tudi kumulativno preobčutljivost. Z večkratnimi piki skozi življenje se namreč povečuje možnost senzibilizacije imunskega sistema. Obenem so ljudje danes bolj ozaveščeni, zato opozorilne znake hitreje prepoznajo in prej poiščejo zdravstveno pomoč.
Huda reakcija se lahko pojavi tudi pri nekom, ki prej ni imel težav
Človek lahko vse do pika ne ve, da je alergičen na strup čebele ali ose. Lesjak pojasnjuje, da se s takšnimi primeri v praksi srečujejo redno v vsaki poletni sezoni.
Pred nastankom alergijske reakcije mora telo priti v stik z alergenom oziroma strupom, da se razvije senzibilizacija. Posameznik je bil tako lahko že v preteklosti pičen, vendar je imel zgolj minimalno reakcijo ali pa se pika sploh ni zavedal. Ob naslednjem piku lahko imunski sistem reagira bistveno močneje in povzroči sistemsko reakcijo.
Tudi več predhodnih pikov brez večjih zapletov ne pomeni, da bo naslednji pik minil brez težav.
Na resnost odziva po Lesjakovih besedah vplivajo količina vnesenega strupa, mesto pika, zdravstveno in fiziološko stanje posameznika ter nekatera zdravila.
Posebej opozarja na pike v predel glave, vratu ali ustne votline.
Potek reakcije lahko poslabšajo tudi srčno-žilne bolezni, astma, starost nad 50 let, izčrpanost, uživanje alkohola ali intenziven telesni napor neposredno po piku.
Kdaj ne gre več samo za običajno oteklino?
Pri običajni lokalni reakciji se pojavijo bolečina, rdečina, oteklina in srbenje izključno na mestu pika (lahko premera od dva do več kot deset centimetrov). Takšne težave je mogoče blažiti s hlajenjem oziroma hladnimi obkladki, lokalnimi pripravki proti srbenju in po potrebi antihistaminikom.
Bistveno bolj nevarno je, ko se znaki začnejo pojavljati tudi drugod po telesu.
Med znake sistemske alergijske reakcije oziroma anafilaksije sodijo koprivnica po telesu ter otekanje ustnic, jezika, vek ali obraza. Pojavijo se lahko oteženo ali piskajoče dihanje, hripavost ter občutek stiskanja oziroma tujka v grlu.
Med opozorilnimi znaki so tudi krči v trebuhu, huda slabost, bruhanje in driska, pa tudi omotica, vrtoglavica, bledica, hladen pot, pospešen utrip, padec krvnega tlaka in izguba zavesti. Pojavita se lahko tudi močan strah oziroma občutek bližajoče se smrti.
V takšnem primeru je potrebno nujno ukrepanje in klic na 112.
Anafilaksija se lahko razvije že v nekaj minutah
Lesjak opozarja, da se sistemska alergijska reakcija praviloma razvije zelo hitro, običajno v petih do 30 minutah po piku. Pri tem velja, da hitrejši pojav simptomov lahko pomeni težjo in nevarnejšo reakcijo.
Pri ljudeh, ki že vedo za svojo alergijo in imajo predpisan samoinjektor adrenalina, je treba adrenalin uporabiti takoj ob prvih znakih sistemske reakcije in ga aplicirati v zunanji del stegna.
Lesjak posebej poudarja, da antihistaminiki pri anafilaksiji niso zdravilo prve izbire. Delujejo počasneje in pomagajo predvsem pri blažjih simptomih, kot sta srbenje in koprivnica.
Če se stanje po prvi uporabi adrenalina v petih do 15 minutah ne izboljša oziroma se poslabša, je treba uporabiti drugi odmerek adrenalina. Ob tem je treba nemudoma poklicati 112.
Oseba z anafilaksijo naj ne vstaja in ne hodi
Pomemben je tudi položaj človeka, pri katerem se razvije huda alergijska reakcija. Po Lesjakovih navodilih naj bolnik praviloma leži na hrbtu z dvignjenimi nogami. Če težko diha, naj bo v polsedečem položaju, ob bruhanju ali izgubljanju zavesti pa ga je treba namestiti v bočni položaj.
Oseba z anafilaksijo ne sme nenadoma vstati ali hoditi, saj lahko pride do kolapsa krvnega tlaka.
Če je človeka pičila čebela, je treba čim prej odstraniti tudi želo. Lesjak svetuje odstranitev s strganjem, denimo z nohtom ali plastično kartico, in ne s stiskanjem.
Tudi če se človek po anafilaktični reakciji počuti bolje, je po njegovih besedah potrebna zdravniška oskrba v bolnišnici, saj se lahko nekaj ur po začetnem izboljšanju hudi simptomi ponovno pojavijo.
Alergiki naj imajo pri sebi dva samoinjektorja adrenalina
Lesjak za poletne mesece svetuje tudi nekaj preventivnih ukrepov. Na prostem odsvetuje pitje sladkih pijač ali piva neposredno iz pločevink oziroma temnih steklenic, saj njihove vsebine ne vidimo. Prav tako odsvetuje hojo z bosimi nogami po travi, predvsem po detelji.
Ob prisotnosti os ali sršenov je pomembno ostati miren, ne kriliti z rokami in žuželk ne izzivati.
Posamezniki, ki so že doživeli sistemsko reakcijo, naj imajo po njegovih besedah poleti vedno pri sebi osebni komplet, ki vključuje dva samoinjektorja adrenalina, antihistaminik in sistemski glukokortikoid. Komplet mora biti ustrezno shranjen pri sobni temperaturi, posebno pozornost pa je treba nameniti roku uporabe samoinjektorja in ga ne izpostavljati visoki vročini, denimo v avtomobilu.
Alergijo na strup je mogoče tudi zdraviti
Lesjak ob tem izpostavlja, da obstaja možnost specifične imunoterapije oziroma desenzibilizacije pri alergiji na strup os ali čebel.
Gre za večletno zdravljenje pod vodstvom alergologov. Po njegovih navedbah lahko takšno zdravljenje pri več kot 90 do 95 odstotkih bolnikov prepreči ponovno sistemsko reakcijo ob piku.
