Grad Murska Sobota, mogočni renesančni dvorec v središču istoimenskega mesta, je eden najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Pomurju.
S svojo bogato zgodovino, ki sega vse do 13. stoletja, in številnimi arhitekturnimi prezidavami skozi stoletja danes predstavlja pomembno kulturno in družabno središče.
Zgodovina gradu
Prvi zapisi o obstoju utrjenega dvorca na tem mestu segajo v leto 1255, ko je bil omenjen kot Bel Mura.
V drugi polovici 14. stoletja je grad prešel v last plemiške rodbine Széchy, ki je v 16. stoletju na tem mestu pozidala mogočen renesančni dvorec s štirimi trakti in notranjim dvoriščem.
Kljub kasnejšim prezidavam so ohranjeni nekateri ključni renesančni elementi, kot so kamniti okenski okvirji in lok severnega portala.
Leta 1687 je grad kupil plemiški rod Szapáry, ki ga je preoblikoval v baročni dvorec. V tem obdobju so bile dodane dvoriščne arkade, kapela, bogate notranje poslikave in okrašene fasade, med katerimi izstopa severno baročno pročelje.
Dvorec je bil v lasti rodbine Szapáry vse do leta 1934, ko ga je na dražbi kupila Mestna občina Murska Sobota.
V času druge svetovne vojne je bil grad uporabljen v vojaške in sodne namene, kasneje pa je pridobil kulturni pomen, saj je postal dom Pomurskega muzeja Murska Sobota.
Grad danes: Kulturno in družabno središče
Danes je grad Murska Sobota ključna kulturna institucija v regiji. V njem od leta 1956 deluje Pomurski muzej Murska Sobota, ki obiskovalcem ponuja vpogled v zgodovino regije od prazgodovine do sodobnosti.
Muzej hrani bogate arheološke, etnološke in umetnostne zbirke, med njimi tudi znamenito zbirko Jožeta Kološa, enega najpomembnejših slovenskih umetniških fotografov.
V grajskih prostorih deluje tudi Mladinski informativni in kulturni klub, ki prireja koncerte, razstave in druge kulturne dogodke.
Poleg tega so v nekdanji grajski kapeli uredili poročni prostor, kjer danes potekajo civilne poroke.
Grajski park, zasnovan v 18. stoletju v slogu angleškega parka, predstavlja zeleno srce mesta. V njem potekajo različni festivali, med katerimi izstopajo Soboški dnevi, ki vsako poletje privabijo obiskovalce z bogatim programom glasbenih in scenskih dogodkov.
Grad Murska Sobota je tako skozi stoletja doživel številne preobrazbe, a je ohranil svojo pomembno vlogo kot osrednje kulturno in zgodovinsko središče Pomurja.
Komentarji (13)
Eni vlagajo in vlagajo delajo pošteno, dobro drugim, pametno prevdarno, pravično celo življenje. Pridejo zanamci ki pustino pepel in ruševine. Slabo se jim večkrat povrne, ampak ruševine ostanejo, ki jih ni mogoče spraviti nazaj. Ostanejo le lepi spomini na neke lepe čase.
TISOČE PREKMURCOV SO KOMUNISTI USTRELILI V NJEM
Kakšnih tisoč .... pol milijona prekmurcov so komunisti ustreli v gradi.
Iz kerih lukenj se takni imbecili kak si ti zgornji privličejte ka ste tak zabiti?
Pa saj to revše ne ve kaj govori in piše. Taki osebki so čista zguba in sramota za SLO narod!
Prosim pojasnilo. Če je in je bilo Prekmurje slovensko državno ozemlje, kako
da so si madžarski veleposestniki in grofje smeli zidati na tujem lastne gradove?
Premlad sem, da bi poznal zgodovino.
Lepo, da priznaš, čeprav si se toliko zgodovine že učil v šoli, vprašanje pa je, koliko si poslušal, razumel, koliko si imel dobrega učitelja, ki bi to znal razložiti. Prekmurje je slovensko šele od 1991, jugoslovansko pa od 1918 oz. od določitve meje na pariški mirovni konferenci, ki je trajala od januarja 1919 do januarja 1920, torej celo leto. Šele potem je bila določena meja. Takrat se je ustanovila kraljevina SHS, torej Srbov, Hrvatov in Slovencev, torej kraljevina Jugoslavija. Pred tem pa je bilo Prekmurje skozi vso zgodovino, torej cca. 1000 let, če poenostavim, vedno del Ogrske. Še pred tem Ogrske kot take tu ni bilo, pač pa so tu živeli Slovani od 6. stol., skupaj z raznimi drugimi ljudstvi, države kot take tu ni bilo. Pred prihodom Slovanov pa je bilo to območje del rimskega imperija, torej od začetka našega štetja do cca. 5. stoletja. Še pred tem, Kelti in drugi ... Skratka, Prekmurje, slovenstvo ipd. so nove stvari, zgodovina pa je veliko daljša in narodno bolj pestra.
V glavnem si lepo razložil, Bindi. Očitno si že maturiral. Edino nisi vedel, kaj se je dogajalo pol tisočletja med cca. 5. in 10. stoletjem. Napisal si, da so tu živeli Slovani, države pa take tu ni bilo. To je seveda napačno, kajti država obstaja tam, kjer vladajoči pobirajo davke in rekrutirajo mlade fante v vojsko. Med 5. in 10. stoletjem je bilo Prekmurje in območje proti Zahodu vse do Jadrana sprva del Hunskega imperija (Hunnia), nato pa Avarskega kaganata (Avaria). Slovane so na jug (Moravska, Panonija, Balkan), torej tudi na ozemlje Slovenije in Pomurja naselili Avari od 6. stoletja naprej za "nagrado", da so sodelovali pri napadih Avarov na Bizanc.
Toga rejsan ne vem točno, pa tudi nejsan ščel komplicejrati. Fala za dopolnilo.
pusti ka nema pojma
Pogledni si še ka je Trianonska mirovna pogodba, ka boš razmo zgodovino Prekmurja in Madžarske in velike krivice, kero Madžari vsaki den ponavljajo.
In primerjaj malo priimke iz Prekmurja, njihove korene in pomene in priimke iz ostaloga dela Slovenije.
Prave in verodostojne odgovore je mogoče dobiti iz prve roke, v sami hiši! Tam so zgodovinarji, ki to vedo, razpolagajo pa tudi z ustrezno literaturo.
Po tem pa ... vse tiho je bilo................
Prepisovanje. Če pisca vprašam, kje so ti renesančni okenski okvirji, mi bo znal pokazati? Ne. No, še dobro, da ve vsaj za Soboške dneve. "Koltura" povprečnega človeka.