V prleških Koračicah se je „Martinovim pojedinam“ izognilo več deset gosi.
Nič kaj krive so lepe gosi postale nekakšne žrtve Martinovanj, saj se jih je oprijela obtožba, da so krive za prijetje škofa Martina, in jih zato pred sv. Martinom koljejo kot po tekočem traku. In tako je tudi letos, toda v prleški vasici Koračice, strelja od Sv. Tomaža, tik ob potočku Lešnica, kjer domujejo Kamenškovi, se je približno 50 gosi rešilo pred letošnjimi Martinovanji oziroma „Martinovimi pojedinami“.
Na travniku tik za hišo, namreč mirno pasejo, ščebetajo in gagajo, saj je najhuje očitno minilo. „Tisto kar smo mislili letos zaklati smo že opravili in sedaj je mir, kar ne pomeni, da kakšna ne konča na krožniku tudi izven sv. Martina. Sicer pa jih je večina sedaj namenjena za jajca in za drugo leto...“, nam je povedala gospodinja Marjana Kamenšek.
Sv. Martin je sicer zavetnik drobnice in kuretine, zlasti gosi, katere so ga izdale, ko ga je ljudstvo hotelo zaradi njega lepih in dobrih dejanj ter lastnosti izvoliti za škofa. Sv. Martin se je branil sprejeti to dostojanstvo in se je skril k ljudem v hlev med – gosi. Ko so ga iskali, so ga ovadile ljudem s svojim ščebetanjem in gaganjem.
Tako ne samo na Slovenskem, temveč tudi na Češkem, Poljskem, Pruskem in še marsikje navada, da na ta dan in v ta spomin koljejo gosi, to je »Martinove gosi«, in vsako leto v prvi polovici novembra, med pojedino končajo na tisoče in celo milijoni gosi.
