Po poletnem vročinskem valu in neurjih s točo, vinogradnikom skrbi in škodo povzroča neozdravljiva bolezen trte – zlata trsna rumenica.
Čeprav so lani številni menili, da se širjenje zlate trsne rumenice umirja, je ta letos udarila z vso močjo.
Na širšem območju Ormoža, kjer vinogradništvo predstavlja visok odstotek prihodka, tako z negotovostjo zrejo v prihodnost, triletni program državne pomoči, ki je blažil posledice zahrbtne bolezni, pa se izteka.
Vidni znaki okužb in skorajšnji izpad pridelka
Vinogradniki v Jeruzalemsko-ormoških goricah z žalostjo pogledujejo po trsih okuženih z zlato trsno rumenico.
»To vidimo po listih, ki se zvijajo, če jih drobimo, tako specifično zvenijo. Tukaj dejansko ni rešitve, ta trs bo moral biti izločen in če pogledamo, kakšen je bil nastavek grozdni, kar smo pričakovali, od tega letos ne bo nič,« je povedal Branimir Žličar, vodja vinogradniške kleti Puklavec.
Ogromna gospodarska škoda in dolgoročne posledice
Bolezen je letos udarila z vso močjo, najbolj pri sortah chardonnay in pinot.
Škoda, ki jo povzroča, ni samo neposredna, ampak ima zapoznele učinke, ki se pod neugodnimi pogoji lahko izrazijo v prihodnjih letih.
»Vsaki trs, ki ga izkrčimo ne pomeni samo odstotek tega leta, ampak vsaj štiriletni izpad dodhodka. Do zdaj smo na našem območju po naših podatkih posadili že blizu 500.000 ceplenk,« je povedal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek.
V vinogradih vinske kleti Puklavec, kjer obdelujejo 520 hektarjev vinogradov, izločene trse tako vsako leto nadomestijo z novimi, kar predstavlja velik strošek.
»To so nadomestni trsi, ki so pač bili posajeni kot nadomestilo zaradi izpada po zlati trsni rumenici. To pomeni, da rabimo tri leta najmanj, štiri leta, da pridemo do grozdja, ki bi moralo biti že na tem mestu sedaj,« je še dodal Žličar.
Vinogradniki so izgubo pridelka in stroške zadnja tri leta pokrivali tudi z denarno pomočjo, ki pa za naprej ni predvidena.
»Bi mogoče bilo smiselno vsaj za dve leti še ukrep podaljšati, ker problem te fitoplazme je, da simptomi okužbe v letošnjem letu, so še lahko komaj vidni v naslednjem letu,« še je dodal Rebernišek.
Tudi številni sanirani vinogradi so letos na novo okuženi, kar v to panogo prinaša veliko pesimizma.
»Situacija ni enostavna«
Rebernišek je opozoril, da je stanje med vinogradniki zaskrbljujoče, še posebej na območjih z največ okužbami.
»Vzdušje ni dobro, zlasti na najbolj okuženem območju. Vinogradniki so seveda v zelo negotovi situaciji. Zaenkrat opažamo, da so tudi mladi nasadi okuženi, ki smo jih pred parimi leti obnavljali, zato situacija ni enostavna.«
Vinogradniki se tako z negotovostjo ozirajo v prihodnost, na končni pridelek pa lahko vplivajo še druge vremenske nevšečnosti.
»Nekih načrtov za v prihodnje več ni in bomo prepuščeni pač sami sebi.
Vem, da bo težko, ker se s tem seveda naša proizvodnja draži, hektarji ostanejo, trte padajo. In mi, ki živimo izključno od tega, je zadeva skrb vzbujajoča,« dodaja Žličar.
Mnogi tako opuščajo nasade in vinogradniško panogo, brez nadaljnje državne pomoči pa bo, kot kaže, težko ohraniti proizvodnjo v tej tradicionalno vinorodni pokrajini.
