FOTO: Vijolični mak, barvita čarovnija pomurskih polj

Na pomurskih poljih te dni še cvetijo čudovite vijolične preproge. Gre za vrtni mak, enoletnico iz družine makovk, ki navdušuje s svojimi barvami in uporabnostjo. 

Vrtni mak uvrščamo med rdeče in vijolične sorte, sejemo pa ga lahko jeseni ali spomladi, odvisno od tega, ali gre za prezimni ali jari tip.

Vijolični cvetovi maka niso le lepotni okras, temveč tudi vir semen, ki jih najdemo v številnih pekovskih izdelkih in sladicah. Makova semena uporabljamo cela ali mleta, iz njih pa pridelujemo tudi olje za prehrano in kozmetiko. Pomembno vlogo imajo tudi v prekmurski gibanici, zaščiteni kulinarični posebnosti iz teh krajev.

Mak lahko dodajamo že pripravljenim jedem, saj izboljša okus številnim jedem, od testenin do krompirja.

Zahtevna pridelava zahteva znanje

Mak za dobro rast potrebuje veliko vlage, do 450 milimetrov padavin v rastni sezoni, in strukturna, globoka tla z nevtralno do rahlo bazično reakcijo.

Kisla ali premočena tla niso primerna.

Mak sejemo od konca avgusta do začetka oktobra, spomladi pa čim prej. Rastline morajo imeti do zime razvito rozeto s šestimi do osmimi listi.

Za uspešno pridelavo je ključna kolobarna praksa, saj ga na isto zemljišče ne sejemo več kot enkrat na štiri leta.

Bolezni in škodljivci

Mak je občutljiv na plesni, zlasti v vlažnih letih, najpogosteje ga napade makova plesen. Od škodljivcev se pogosto pojavijo listne uši. Pravilna priprava tal, ki vključuje tudi »slepo setev« za zmanjšanje plevela, pomembno prispeva k zdravju rastline.

Pomurski rekorderji 

Največji pridelovalec maka v regiji je Skupina Panvita, nekaj manjših kmetij pa se z makom ukvarja priložnostno, predvsem s prezimnimi sortami za pridelavo semena.

Pridelava maka v Sloveniji je nadzorovana in jo je treba uradno prijaviti.

Cvetoča polja vijoličnega maka niso le kmetijski dosežek, temveč tudi turistična atrakcija. 

Mnogi obiskovalci se na teh poljih z veseljem ustavijo in naredijo fotografijo, ki jo delijo s svetom.