FOTO in VIDEO: Rekordna dražba lesa v Gornji Radgoni, skoraj milijon evrov vrednosti in najvišje cene doslej

V Gornji Radgoni je bila četrta dražba vrednejših lesnih sortimentov, ki je po besedah direktorja Gozdarstva Gornja Radgona Stanislava Rojka postregla z rekordnimi številkami.

Na letošnji dražbi so zbrali 1632 hlodov oziroma 1520,61 kubičnega metra lesa, kar je največ doslej tako po številu kosov kot po skupni kubikaži.

Največ hrastovega lesa

Večina ponujenega lesa je bila hrastovega, približno 1200 kubičnih metrov. Poleg hrasta so bili med sortimenti še robinija, jesen, češnja ter nekatere druge drevesne vrste. 

Ponudbo je prejelo 95 odstotkov vseh hlodov, brez ponudbe je ostalo približno 25 kubičnih metrov lesa, med drugim nekaj slabših hrastov, topol, nekaj češenj, dve ali tri črne jelše ter oreh in hruška.

Skupna neto vrednost ponudb znaša približno milijon evrov, kar pomeni, da bo po zaključku postopkov približno toliko sredstev priteklo lastnikom lesa v pomurskem prostoru. 

Povprečna ponujena cena za večino od okoli 1500 kubičnih metrov lesa, ki je prejela ponudbe, je znašala nekaj več kot 660 evrov na kubični meter, kar je po Rojkovih besedah približno dvakrat več od cen, ki bi jih lahko pričakovali na običajnem trgu.

Najvišjo ceno na kubični meter je dosegel hrast dob vrhunske kakovosti, za katerega je kupec ponudil 2602 evra na kubični meter.

Ker ima hlod nekaj manj kot dva kubična metra, njegova skupna vrednost znaša slabih 5000 evrov. 

Najvrednejši posamezni kos lesa pa je bil hlod s prostornino 4,34 kubičnega metra, za katerega je bila ponujena cena nekaj več kot 2000 evrov na kubični meter, skupno pa skoraj 9500 evrov. 

Ta znesek za skoraj 4000 evrov presega najvišjo vrednost hloda na preteklih dražbah v Gornji Radgoni.

Italijanski kupec ponudil največ

Na dražbi se je odzvalo 23 kupcev, približno polovica iz Slovenije, ostali pa iz tujine, med drugim iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Madžarske in Portugalske, tudi z otoka Madeira. 

Italijanski kupci so ponudili najvišje cene, predvsem za hrastov furnir. 

Po pojasnilih organizatorjev se večina lesa predela v Sloveniji, nato pa kot izdelek potuje na tuje trge.

Les na dražbi prihaja izključno iz lokalnega okolja ob Muri in Dravi, večinoma iz zasebnih gozdov. Letos je les pripeljalo približno 180 lastnikov, skupaj pa je bilo izdanih okoli 200 prevzemnih dokumentov.

Organizatorji poudarjajo, da je za vsak hlod zagotovljen dokument o zakonitem izvoru.

Po zaključku administrativnih postopkov in plačilih bodo kupci v prihodnjem tednu začeli z odvozom lesa.

Kot je še napovedal Rojko, tradicijo dražbe nameravajo nadaljevati tudi prihodnje leto.