Včeraj so v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo Branimirja Ritonje, enega najpomembnejših slovenskih fotografov. Razstava z naslovom Ostanki svetlobe bo na ogled vse do 23. maja 2025.
V središču razstave sta dve avtorjevi seriji: Rob mesta (2000–2010) in Ostanki svetlobe (2020–2022).
Obe seriji razkrivata Ritonjev subtilen, a kritičen pogled na urbane prostore, kjer človeška prisotnost ni neposredno vidna, njene posledice pa ostajajo vtisnjene v prizorišča, ki jih umetnik beleži s kamero.
»Fotografije Branimirja Ritonje so nemi kriki sodobnega človeka po spremembah,« je ob odprtju razstave zapisala Irma Brodnjak Firbas, ki je prispevala spremno besedilo.
Vizualna poezija urbane praznine
Ritonja v objektiv lovi napol urbane krajine s prepoznavnim dokumentarnim tonom, a hkrati s poudarjeno estetsko senzibilnostjo.
Obiskovalce nagovarja s kadri, ki izpostavljajo banalne, a zgovorne detajle, ujete na obrobjih Maribora, njegovega domačega mesta.
Posebno pozornost namenja degradiranim okoljem, v katerih kljub opustošenosti najde svetlobne poudarke, izrisane v sivo paleto realnosti.
S fotografskim jezikom prepleta družbeno kritiko in vizualno liriko, kar njegovo delo postavlja v središče sodobne slovenske umetniške fotografije.
O avtorju
Branimir Ritonja (1961) je nosilec naziva mojster fotografije. Med letoma 1996 in 2023 je bil umetniški vodja Fotogalerije Stolp, desetletje pa je predsedoval Fotoklubu Maribor.
Je prejemnik Glazerjeve nagrade, zlate plakete Zveze kulturnih društev Slovenije in bronaste medalje na Salonu lepih umetnosti v Parizu.
Starejše novice
