Na Prešernov dan, v soboto, 8. februarja, je v organizaciji Turističnega društva Pálinka iz Čentibe in Kulturno turističnega društva Feher Jani iz Dolge vasi potekal drugi »Pohod po poteh graničarjev«.
Pohodniki so sledili poti obmejnih kamnov med Slovenijo in Madžarsko, ki so jo do leta 1991 varovali vojaki Jugoslovanske ljudske armade.
Obmejno območje je bilo takrat zelo varovano, za kar so skrbeli graničarji, ki so redno patruljirali ob mejnih kamnih. Prav to pot so pohodniki zdaj prehodili. To je tudi trasa, kjer je nekoč potekala zloglasna Železna zavesa.
Železna zavesa je bil politični izraz za simbolično, ideološko in fizično mejo, ki je razdelila Evropo v času hladne vojne na dva dela: na kapitalistične zahodne (Nato pakt) in socialistične vzhodne države (Varšavski pakt).
Železna zavesa je poleg ideološke pregrade predstavljala tudi gospodarsko, jezikovno in kulturno bariero. Socialistična federativna republika Jugoslavija je bila na socialistični strani železne zavese do leta 1948, ko je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo.
Kasneje so se jugoslovanske meje proti zahodnim sosedam odpirale. Z razpadom vzhodnega bloka v 90. letih je razpadla tudi strogo varovana Železna zavesa. Desetletje pozneje sta Slovenija in Madžarska vstopili v Evropsko unijo, decembra 2007 pa v skupno schengensko območje, meje so padle.
Pohod se je začel nekaj čez 9. uro, nedaleč od nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Dolga vas. Vreme je bilo primerno, trasa v gozdovih pa dovolj suha za pohod.
Udeležencev je bilo blizu sedemdeset, kar je odličen rezultat. Pot je vodila ob mejnih kamnih na vrh goric nad Dolgo vasjo, nato pa so pohodniki zavili v gozd in sledili meji.
Pot ob mejnih kamnih je zahtevna, saj ves čas valovi gor in dol, višinci se nabirajo, poteka pa ves čas po gozdnih poteh. Vmes so si pohodniki lahko ogledali zapuščene bunkerje in prisluhnili zgodbam iz časov Železne zavese.
Prva postojanka je bila v vaškem domu v Lendavskih goricah, kjer so se pohodniki lahko okrepčali z malico in pijačo, kar jim je dalo novih moči za nadaljevanje poti. Vaški dom v Lendavskih goricah stoji na mestu nekdanje Karavle Jugoslovanske ljudske armade.
Sledil je spust ob mejnih kamnih v smeri Čentibe in Doline, ob poti pa je še en zapuščen bunker – ostanek JLA. Pot se je zaključila v Pincah. Pohodniki so prehodili okoli 14 kilometrov in naredili dobrih 324 višinskih metrov. Pohodniki so bili ves čas dobre volje, nasmejanih lic in polni energije, zahvaljujoč dobri družbi in sproščenemu tempu.
Komentarji (10)
Drüjženje……… tau je tisto ka človeki gnes den v modernon časi falij. Nema veze če je Martinov pohod ali pohod po GRANIČARSKOJ pauti samo ka se lidje drüjžijo. JEBEŠ POLITIKO, DRÜJŽITI se trbej živlejnje prehitro odijde mijmo nas.
...gda boš razmo ...ka pmejni rejč "politika"...te boš tüdi razmo...ka ti politika omogouča eli pa neomogouča drüjženje...
politika je nekoč v cajtu titovega komunizma omogočala romaje u Kumrovac
seveda pa je politika absolutno prepovedala romanje na Pekrsko gorco
Vedno so tam postavili na stotine vojakov JLA. ki niso nikogar pustili
da bi prišel do cerkvice na gori
...po Joškojovoj smrti pa lejko roumaš na Dedinje...
ali piše da tam nema leve zadnje titove leve noge koja je ostala u ljubljani
u murgljama
kuntakinte@. In kaj pomejni rejč POLITIKA. No malo nas popelaj v spoznanje REJČ POLITIKA.
...či ne razmiš rejči politika...te me gor najdi pa ti razložin...tou košta...
Tü je šenki. Tij me (nas) samo poduči. Či pa ne vejš………. te pa zapri tvojo trampeto. Pa se ne delaj norca san iz seba.
...žmetno se je s takšin tounon s kejn koli pogučavati...poišči si v slovari...pa kak boš razmo tak ti naj bou...
Pa ka je mel Prešeren z granicami ? Naj nekdo objasni .Njega je 0,3 palinka pospravila na ov svejt