FOTO: Lahko tehnologija reši svet? Eminentni gostje v Murski Soboti tudi o milijonskih investicijah

V Expanu v Murski Soboti smo danes obiskali otvoritev razstave z naslovom Lahko tehnologija reši svet? 

Dogodek je pritegnil udeležence, ki jih je zanimala prihodnost tehnologije v povezavi z varstvom okolja in trajnostnim razvojem.

Razstava je izpostavila dosežke Švice in Slovenije na področju razvoja čistih tehnologij, ki naslavljajo aktualne izzive, kot so podnebne spremembe, reciklaža in zelena mobilnost.

Dogodek so podprli Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, Lek, član skupine Sandoz, ter Inštitut Jožef Stefan. Udeležence sta pozdravila minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ter veleposlanica Švice v Sloveniji Gabriele Schreier. 

Oba govornika sta poudarila pomen sodelovanja med državami in vlogo inovacij pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti.

Minister Papič je spregovoril o pomenu sodelovanja med državami in investicijah v visoko tehnologijo. Za Sobotainfo je poudaril, da je Švica ena največjih investitoric v Sloveniji, še posebej na področju visokih tehnologij. Dodal je, da naslov razstave Lahko tehnologija reši svet? na simboličen način odraža pomen mednarodnega sodelovanja in inovacij.

Poudaril je, da je Slovenija privlačna za investitorje, kot sta Novartis in Sandoz, ne zaradi nizkih obdavčitev, ampak zaradi visoko izobraženih in zanesljivih kadrov. 

»To je tisto, kar Slovenija lahko ponudi – znanje in zanesljivost, ki ju mednarodne korporacije prepoznajo kot dodano vrednost,« je dejal minister.

Ob tem je poudaril, da Slovenija že podpira raziskovalne institucije in ima dobro vzpostavljen sistem, zlasti skozi delovanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost. 

Vendar pa je opozoril na nujnost učinkovitejšega prenosa znanja v vsakdanje življenje: »Namen raziskav ni zgolj kopičenje podatkov, temveč njihova korist za družbo. Vsak raziskovalec mora imeti v mislih, kako bodo njegove ugotovitve prispevale k skupnosti.«

Minister se je dotaknil tudi izzivov, ki jih prinaša visoka tehnologija, vendar je poudaril njeno vlogo pri reševanju globalnih problemov. 

»Čeprav so včasih prisotne tudi težave, so rešitve, ki jih prinaša, bistveno pomembnejše. Denimo, na področju umetne inteligence, kjer se veliko govori o zlorabah, je prav umetna inteligenca tista, ki zagotavlja najmočnejša orodja za boj proti tem zlorabam,« je dejal Papič.

Veleposlanica Švice v Sloveniji je na odprtju razstave nagovorila zbrane in izrazila veselje nad sodelovanjem, ki je omogočilo ta dogodek. Poudarila je, da je razstava rezultat skupnih prizadevanj Veleposlaništva Švice, podjetja Lek, člana skupine Sandoz, in Instituta Jožef Stefan. 

Veleposlanica je poudarila pomen mednarodnega sodelovanja pri doseganju trajnostnih ciljev in opozorila na podnebno krizo, ki je, kot je dejala, osebna stvar. 

Poudarila je odgovornost Švice in Slovenije za ohranitev naravnih zakladov, kot so Alpe, čista jezera in bujne doline, za prihodnje generacije. 

Zavezanost obeh držav trajnostni prihodnosti se kaže v njihovih prizadevanjih za razvoj inovativnih in trajnostnih rešitev, ki jih prinaša tudi ta razstava.

Med pomembnimi poudarki je veleposlanica omenila, da je Švica že 14. leto zapored vodilna na Globalnem indeksu inovacij, kar dosega z vlaganji v raziskave in razvoj, ki presegajo povprečje Evropske unije. Njen govor je bil tudi poziv k nadaljnjemu povezovanju med akademsko sfero, javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem. 

Kot primer uspeha je predstavila Gnanlija Landruja, soustanovitelja podjetja Oxara, ki pooseblja švicarsko inovativnost v praksi.

Zaključila je z mislijo na prihodnost, poudarila pomen spodbujanja mlajše generacije k ustvarjanju trajnostnih rešitev in povabila vse prisotne, da se navdihnejo ob ogledu razstave ter pozneje uživajo ob kozarcu švicarskega vina.

Okrogla miza z vrhunskimi strokovnjaki

Po govorih se je dogodek nadaljeval z okroglo mizo, kjer so svoja strokovna mnenja delili Gnanli Landrou, generalni direktor švicarskega podjetja Oxara, Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka, ter Boštjan Zalar, direktor Inštituta Jožef Stefan. 

Landrou je podrobno opisal delovanje podjetja Oxara, ki ga je ustanovil leta 2019 v Zürichu. Podjetje se je specializiralo za trajnostne gradbene rešitve z recikliranjem gradbenih odpadkov v beton brez cementa. 

Poudaril je, da cement, ki je stoletja temelj gradbene industrije, prispeva k osem do deset odletov globalnih izpustov ogljikovega dioksida. Z novo tehnologijo, ki temelji na mehanski obdelavi in dodajanju aktivatorjev, lahko nadomestijo cement in tako zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida do 90 odstotkov.

Landrou je izpostavil tudi, da gradbena industrija vedno bolj prepoznava potrebo po alternativah, še posebej zaradi pomanjkanja virov in okoljskih predpisov. Dodal je, da je podjetje že zaključilo prvo zgradbo brez cementa v Švici, kar je dokaz, da je prihodnost gradnje brez cementa realna.

Zalar je razpravljal o potencialu umetne inteligence pri reševanju kompleksnih okoljskih problemov. Poudaril je, da se raziskovalci pogosto soočajo s paradoksom razumevanja umetne inteligence: »Podobno kot pri človeških možganih, ki jih uporabljamo vsak dan, a jih ne popolnoma razumemo, je tudi pri umetni inteligenci – postala je uporabna, vendar težje razumljiva.«

Opozoril je na dejstvo, da tehnologija sama po sebi ni problematična, temveč družbeni vidik njene uporabe. »Človeštvo ima tendenco, da vsako veliko odkritje najprej uporabi proti sebi,« je dejal Zalar in izpostavil zgodovinske primere, kot so pištole in jedrska energija. Kljub temu pa verjame v pozitivno uporabo tehnologije, saj umetna inteligenca omogoča rešitve na številnih raziskovalnih področjih.

Makuc je izpostavil načrte podjetja za gradnjo sodobnega centra za proizvodnjo bioloških zdravil na zemljišču v Lendavi. Investicija v vrednosti 400 milijonov dolarjev bo prinesla številne koristi, med drugim bo odprla 300 novih delovnih mest, predvsem za visoko usposobljene strokovnjake.

Makuc je poudaril, da gre za pomembno naložbo, ki ne bo zgolj okrepila Lekovo prisotnost, temveč bo imela tudi pozitiven vpliv na tehnološki razvoj in gospodarsko rast v regiji.

Tehnologija kot odgovor na okoljske izzive

Razstava ponuja vpogled v vrsto inovacij, ki so že implementirane ali so v razvoju za zmanjševanje vpliva človeških dejavnosti na okolje. 

Poudarek je bil na tem, kako lahko napredne tehnologije pomagajo pri varčevanju z energijo, izboljšanju biotske raznovrstnosti in recikliranju. Posebna pozornost je bila namenjena projektom, ki spodbujajo trajnostne prakse in so že prinesli otipljive rezultate.