Kmetovalci v Pomurju se ponovno soočajo s slabimi vremenskimi razmerami, ki povzročajo poplavljena polja, propadle pridelke in izzive z boleznimi ter škodljivci, pri tem pa opozarjajo tudi na nujnost boljše podpore in prilagoditev ukrepov.
Večja količina dežja, ki je padla v zadnjem času, povzroča sive lase tudi kmetovalcem.
»V petek je padlo pri nas nekaj čez 80 litrov dežja, zdaj v tem neurju, predvčeraj, je bilo dodatnih 40 litrov in teden dni še ne bo možno nobenega ukrepa na njivah narediti,« situacijo razloži kmetovalec Slavko Ostrc.
Največjo težavo jim predstavlja zastajanje vode na njivah.
»Od dobrih 40 hektarjev, je približno pet hektarjev pod vodo in za teh pet hektarjev sem prepričan, da bo propadlo. Lani smo sicer koruzo desejavali, ampak potem iz tiste stodnevne koruze ni bilo nič,« pravi kmetovalec Jan Škrobar.
Pridelek koruze, ki bo preživela, pa bo razpolovljen.
A ni povsod enako. Samo kilometer proč od poplavljenih njiv, raste koruza, ki je bila posejana enak čas, uporabljeni so bili isti agrotehnični ukrepi, razlika je samo v tem, da tukaj voda ne zastaja.
V vasi Kokoriči je prejšnji petek ob dežju padala tudi toča, ki je nekaterim kmetovalcem uničila 100 odstotkov pridelka.
»Nekateri pridelki, ječmeni recimo so 100-odstotno uničeni, ne bo pridelka. Pšenice tam med 50 do 80 odstotkov, buče tudi, koruza ne vemo zdaj koliko se bo obraslo še. Ampak pridelki bodo zagotovo zmanjšani tam za 60, 70 odstotkov,« doda Ostrc.
Pridelki, ki so na njivah ostali, bi v tem primeru nujno potrebovali zaščito, ki je zaradi razmočenih tal ne morejo dobiti. Večja vlaga, pa tudi otolčenost rastlin po toči pripomoreta k razvoju bolezni.
»V primeru, da se bodo take nevihte nadaljevale, pa potem to tudi pomeni, ker so sedaj tla gola, potem zbitost tal in pozneje tudi manjša prepustnost vode oziroma manjša infiltracija dežja v vode, oziroma večji površinski odtok, kar bo lahko pozneje težava,« o napovedi za prihodnost pove svetovalec za sadjarstvo in vinogradništvo s soboške kmetijsko gozdarske zbornice Miran Torič.
Ob tem kmetovalci opozarjajo, da težave ne predstavljajo samo vremenske razmere. Velika težava so po mnenju kmetov tudi polži in Sopotnik.
»Ta nova kontrola preko Sopotnika, kjer te za vsako malenkost, ko se potem nekaj ne posreči ali pa ko vreme nagaja, potem iz pisarn ljudje, ki so tam zaposleni enostavno obarvajo tisti gerb rdečo in je potem za nazaj potrebno vse pojasnjevati,« poudarja Škrobar.
Želeli bi si predvsem več kontrole na terenu. Da bi se lahko vsak na lastne oči prepričal, kaj se s pridelkom dogaja.
»Da bi imeli vsaj malenkost bolj proste roke, kot jih imamo ne, ker so pri ukrepih omejeni z datumi in pravili, ki pa niso življenjska, vreme ni na datum,« doda Ostrc.
In kaj lahko za pridelke kmetovalci storijo sami?
»Poskrbimo, da tla niso zbita, da poskrbimo, da voda lahko pronica, deloma tudi z odvodnjo, se pravi, da poskrbimo, da tista odvečna voda se zbere, če je seveda to mogoče, da preko jarkov, kanalov jo zbiramo in da odteče iz površine,« pravi Torič.
Seveda pa dejstvo, da so čez vikend ponovno napovedane padavine, nikogar prav zares ne potolaži.
