Slika je simbolična.
Cene gnojil rastejo že več mesecev, v Panviti razočarani zaradi omejitev pri pomoči.

Cene gnojil se že več mesecev višajo zaradi različnih razlogov, zdaj dodatno na ta trg vpliva še ruski napad na Ukrajino.

Za Slovenijo je Rusija drugi najpomembnejši dobavitelj gnojil. Pomanjkanje gnojil bo negativno vplivalo na kmetijsko pridelavo, ocenjujejo v Panviti, kjer so kritični do omejitve finančne pomoči na 100 hektarjev.

Umetna gnojila so se podražila za do 300 odstotkov

V skupini Panvita, ki sodi med največja kmetijska podjetja in največje proizvajalce hrane pri nas, opozarjajo, da so se umetna gnojila letos že podražila za od 200 do 300 odstotkov, odvisno od vsebnosti dušika, ki je najbolj na udaru zaradi visokih cen plina.

V Panviti navajajo, da trenutno gnojil na trgu ni in da nabavne cene še naprej rastejo.

»Smatramo, da bo to pomanjkanje povzročilo v slovenskem kmetijstvu zmanjšano letno količino in kakovost kmetijskih pridelkov,« so navedli v skupini Panvita.

Na svetovnem trgu gnojil je Rusija pomemben igralec. Ob zadostnih količinah lastnih mineralnih virov in zemeljskega plina, potrebnega za proizvodnjo, je namreč zelo velika proizvajalka gnojil in komponent za njihovo izdelavo.

Rusija največja svetovna izvoznica gnojil

V letu 2020 je bila Rusija največja svetovna izvoznica gnojil. Ruski delež v svetovnem izvozu gnojil je znašal 12,6 odstotka, po deležu pa ji hitro sledijo Kitajska, Kanada in ZDA, je za STA izpostavil agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Med največje svetovne kupce ruskih gnojil sodi Brazilija, ki je med vodilnimi svetovnimi proizvajalkami soje, žit in še več drugih proizvodov. Izmed vsega ruskega izvoza gnojil gre petina v Brazilijo.

Rusija je tudi za Slovenijo pomemben dobavitelj gnojil. Slovenija namreč največ gnojil uvozi s Hrvaške in Rusije, iz vsake po okoli 25 odstotkov. Sledita Italija (11 odstotkov) in Maroko (10 odstotkov).

Panvita med pomembnimi porabnicami gnojil

Kuhar ob tem opozarja, da gnojila niso nekaj, kar bi kmetijska gospodarstva hranila na dolgi rok. To je blago, ki se sproti nabavlja. In če pride do kakršnihkoli zastojev, se to hitro zazna v cenovnih pritiskih. Pri gnojilih veliko nadomestkov ni, tudi časovno so obdobja, ko se gnojila potrebujejo, natančno določena. Če ne gnojiš v optimalnem času, to vpliva na obseg proizvodnje, posledice so lahko tudi okoljske, je opozoril.

Mednarodne referenčne cene gnojil se sicer že več mesecev višajo in so že lani dosegale nekatere rekordne vrednosti. Med drugim so na rast cen gnojil vplivale visoke in nestanovitne cene energentov, zlasti zemeljskega plina. Dodaten pritisk je bil posledica motenj in visokih prevoznih stroškov.

Kuhar opozarja na odvisnost držav v vzhodni Evropi in srednji Aziji od uvoza ruskih gnojil, saj so odvisne od vseh treh sestavin (dušik, kalij, fosfor) v več kot 50 odstotkih. Tudi v primeru trgovinskega embarga na ruski izvoz ali omejitve izvoza, ki bi jo Rusija uvedla sama, bi prišlo do velikih motenj na svetovnem trgu gnojil, je še opozoril.

V Sloveniji je med pomembnimi porabnicami gnojil skupina Panvita. Ta letno porabi okoli 2500 ton gnojil za lastno proizvodnjo in okoli 5000 ton za oskrbo svojih kooperantov.

»Ogrožena je pridelava in prireja hrane«

Zaradi nastalih razmer na trgu gnojil za letos načrtujejo, da bodo »v duhu preciznega digitalnega kmetijstva« zelo natančno odmerjali količine gnojil po hektarju, ob tem bodo naredili še več analiz tal glede založenosti s hranili. Napovedujejo, da bodo, kot že vsa leta, tudi letos v največji možni meri uporabili digestat oziroma ostanek organskih snovi iz lastnih bioplinarn, ki velja za odličen dodatek za poljedelsko proizvodnjo.

Razmere na trgu gnojil pa ne ogrožajo le velikih kmetijskih proizvajalcev, ampak tudi manjše.

»Situacija ogroža kmetijstvo, še posebej manjše kmetije, ki si nakupa mineralnih gnojil ne bodo mogle privoščiti. Posledice pomanjkanja se bodo kazale na prehranjenosti posevkov in kasneje na pridelku. Ogrožena je pridelava in prireja hrane,« so navedli na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

V skupini razočarani zaradi omejitve

Da bi jim priskočila na pomoč, je vlada prejšnji teden sprejela odlok o finančnem nadomestilu zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo.

Glede tega ukrepa so v Panviti ocenili, da bi to lahko bila zelo dobra odločitev, a so v skupini zelo razočarani zaradi omejitve. Največja skupna upravičena površina za finančno nadomestilo je namreč 100 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi.

V Panviti menijo, da vlada, predvsem pa kmetijsko ministrstvo, s tem ukrepom postavlja kmetijska podjetja v drugorazredni položaj. »Torej tisti, ki več hrane proizvajamo za trg, kot tržni pridelovalci, nismo deležni enakega pristopa pri nadomestilih zaradi vpliva povečanja cen gnojil,« so navedli.

Komentarji (11)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Čkalja (nepreverjen)

Pomaga, če grozimo Rusiji, ki nam dobavlja gnojila. Odlična zunanja politika.

Ukrajinskinate… (nepreverjen)

panvita,vij ste že mejli toliko afer da stvarno mi je vseedno tan za vse vas,vüpan ka bote lačni kot nekateri drujgi državljani ka se malce zavedate da ste vi ist kot drujgi reveži v toj državi.Vse se vrača vse se plaća!!!

In reply to by Čkalja (nepreverjen)

čarni vrag (nepreverjen)

Za Slovenijo je Rusija drugi najpomembnejši dobavitelj gnojil. Pomanjkanje gnojil bo negativno vplivalo na kmetijsko pridelavo, ocenjujejo v Panviti, kjer so kritični do omejitve finančne pomoči na 100 hektarjev.

Zato pa je Janša šo k Zelenskomi, ka bi nas Rusija vrgla z liste kupcov. Do pač politiki srali po njivaj, namesto umetnih gnojil.

asdasd (nepreverjen)

, ogrožena je pridelava hrane, bo potrebno hujšati !

In reply to by čarni vrag (nepreverjen)

Cezar (nepreverjen)

umetna gnojila ne nucamo naslednjih 50 lejt, kelko so jih že zmetali v zemlo. po eni od raziskav naj bi bila zemla v prekmurji par metrov globine puna kemije.

. (nepreverjen)

Računajo ka se bo s komunalnim blatom dognojevalo.

R344342DFDSF32 (nepreverjen)

IZ NATEGA V NATEG! OVCE ENE POHABLJENE!

Yyr33 (nepreverjen)

Edino pravilno, to bi bilo potrebno zmanjaati na 50ha. Velike farme so pojedle male kmetije, in to so si sami zeleli, sedaj pa naj se znajdejo, esaj imajo milijonske subvencije. Hrane pa bo dovolj, samo drazja bo.

321qq (nepreverjen)

Sedaj jokajo, a na vsak bougi natecaj za drzavno zemljo se zraven rinejo. Mogoce bi kaj drugim prepustili, ki so manjsi in zmorejo pridelat hrano, brez subvencij. Mogoce imajo gnoj.

čarni vrag (nepreverjen)

Panika v Bruslju: bodo Janša in ekipa v Ukrajini sprožili tretjo svetovno vojno?

Z malo sreče de tem trem bedakom uspelo, ka umetnih gnojil ne bomo več rabili.

Čak (nepreverjen)

V kakšnih % je lahko ogrožena pridelava hrane, če gre velik delež pridelanega v bioplinarne, pri tem pa še dobijo subvencije za elektriko. Bolj bi morali podrpeti srednje ter malo vecje kmetije, ne pa kombinate.

Starejše novice