Dijaka po pretresljivi raziskavi: »Količina mikroplastike te odvrne od rib«

Dijaka tretjega letnika Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, sta v svoji raziskovalni nalogi analizirala kar 50 rib s petih različnih krajev ob Muri in odkrila skrb vzbujajoče količine mikroplastike.

»239 delcev sva našla, od tega 230 vlaken in devet fragmentov. To je ogromna količina mikroplastike, posebej zato, ker te ribe niso zelo velike, le nekaj stogramske,« pravi Domen.

Mentorica presenečena, da je v živih organizmih toliko mikrodelcev

Gre za prvo takšno meritev mikroplastike v sladkovodnih ribah pri nas in izsledki so presenetili tudi profesorico biologije na ljutomerski gimnaziji dr. Marijo Meznarič, ki je oba dijaka usmerjala pri raziskavi. »Sem bila tudi sama presenečena, nisem pričakovala, da tudi že na našem področju je toliko mikrodelcev v živih organizmih,« pravi Meznaričeva.

Ribiči slutili, da je v tukajšnjih ribah mikroplastika

Ribiči ob Muri so v preteklosti opozarjali predvsem na težave onesnaženosti zaradi intenzivnega kmetijstva, a jih tudi potrditev, da je mikroplastika prisotna tudi v murskih ribah, ni presenetila. »Sigurno, da je tudi mikroplastika prisotna, ogromno je teh stvari še odvrženo ob obalah, posebej ob reki Muri, ki je dejansko ne moremo čistiti,« pravi predsednik Ribiške družine Ljutomer Bogdan Vrbnjak.

Plastika tudi v večjih ribah, saj je rdečeoka hrana sčukam, smučem in somom

Ribiči so dijakoma pomagali tako, da so zagotovili vzorce rib rdečeok za raziskavo. »Po ulovu sva ribe takoj stehtala, izmerila njihovo dolžino, potem sva jim odstranila drobovje in to drobovje dala v deset odstotno razstopino kalijevega hidroksida in inkubirala tri dni,« razlaga Tamara Kolerič.

Na Inštitutu RS za vode sta nato pod mikroskopom naletela tudi na skojar millimeter velike fragmente plastike. Čeprav sta raziskovala le rdečeoke, sta mlada raziskovalca prepričana, da je mikroplastika prisotna tudi v drugih vrstah rib. »Rdečeoko mi štejemo kot ribji drobiž in ribji drobiž je tudi hrana raznim roparjem, kot so ščuka, smuč, som, tako da bi lahko bilo to povezano,« pravi predsednik ljutomerske ribiške družine.

Dijaka že pripravljata znanstveni članek

Meritve mikroplastike v sladkovodnih ribah so redke tudi drugod po Evropi, zato bo iz prve tovrstne raziskave v Sloveniji nastal tudi znanstveni članek.

»Presenetilo naju je to, da v Sloveniji ni bilo narejene še nobene raziskave glede mikroplastike in sladkovodnih rib. Zato smo se z najino mentorico odločili, da bomo na Inštitutu za vode Republike Slovenije naredili še znanstveni članek, torej mednarodni članek, ki bo objavljen v znanstvenih revijah,« pravi Tamara Kolerič.

Pogled na krožnik z ribami nikoli več ne bo isti

Oba bodoča maturanta priznavata, da na ribe na krožniku, tudi murske, odslej gledata drugače. »Pojeva jih že, ampak vseeno se malo bolj zamisliva. Ta količina mikroplastike te odvrne od teh rib,« je dejal Domen Bogdan.