V dvorani Park je v soboto, v sklopu dneva darovanja potekala okrogla miza, na kateri so strokovnjaki zdravstvene dejavnosti predstavili obremenitve, s katerimi se srečujejo pri postopkih za darovanje in pri zdravljenju s presaditvijo organov.
Po petkovem strokovnem izobraževanju, na temo darovanja in delovanja javnega zdravstvenega zavoda Slovenija – transplant, je v soboto v dvorani Park potekala okrogla miza z naslovom Obremenitve zdravstvenih delavcev pri postopkih za darovanje in zdravljenje s presaditvijo, kjer so strokovnjaki predstavili svoja delovna področja in obremenitve, s katerimi se srečujejo pri samem delu. Poleg omenjenega, je tekla beseda tudi o pomenu osveščanja in informiranja širše javnosti o darovanju organov in pomembnosti transplantacije za osebe, ki čakajo na organe.
Potrebe bolnikov presegajo število razpoložljivih organov
Po pozdravnem nagovoru je državna sekretarka Brigita Čokl, poudarila, da kljub temu, da se je letos število darovalcev povečalo, potrebe bolnikov presegajo število razpoložljivih organov na letni ravni. "Darovanje organov po smrti je ena izmed oblik solidarnosti, je tisto največ, kar lahko človek naredi za sočloveka, ponudimo zdravje, ponudimo življenje", je povedala. Prisotne so nagovorili tudi župan mestne občine Murska sobota Anton Štihec, predstavnik Evropskega središča Maribor, Rudi Toplak, ki je poseben pomen in pohvale namenil zdravstvenemu izobraževanju in šolam, ki ga izvajajo, Bojan Korošec, Danica Avsec, Dušan Kovač, Mateja Stare, Andreja Kosmajer in Simona Lopert, Zoran Zabavnik ter Valentin Sojar.
Za učinkovito delo potreben usklajen tim
Udeleženci okrogle mize so bili enotnega mnenja, da je za uspešno delovanje potreben usklajen tim, od katerega je odvisno človeško življenje. Mateja Stare iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana), inštrumentarka v operacijska dvorani je posebej poudarila pomembnost timskega sodelovanja skupine, ki je nujno potrebna pri odvzemu organov, njihovo koordinacijo, časovno usklajenost. Pomembnost usklajenosti je izpostavil tudi Valentin Sojar, kirurg v UKC Ljubljana. Vključeni, ki opravljajo tovrstno se morajo zavedati, da ni delovnih omejitev, ker se posegi dogajajo tudi ponoči, morajo biti zavestno pripravljeni večje obremenitve. Preizkušanje človekovih meja je tudi delikt bolnikov, ki čakajo na presaditev organov.
Stresni trenutki pri soočanju s smrtjo
O težavah, s katerimi se vsakodnevno spopadajo je spregovoril Zoran Zabavnik specialist anesteziolog. Kot je povedal, se bolnikom ki jih umetno predihujejo, včasih zdravje poboljša ali pa ne, zato vedno opravijo teste možganske smrti. Če so ti pozitivni, se začne odločanje ali bi bil umrli primeren darovalec. Za pogovor s svojci, kateri je najbolj obremenjujoč je zelo pomemben prostor-ambient v katerem pogovor poteka, ter način na katerega se svojcem jasno razloži, da je oseba umrla in se jim predlaga darovanje organov umrlega. Mateja Stare je izpostavila neprijetne trenutke, ko osebo odklopijo iz aparatov in nastane tišina ter nemoč ob vedenju, da to pomeni konec, kar je potrdila tudi Andreja Kosmajer iz enote internistične terapije Splošne bolnišnice Murska Sobota. Ker imajo opravka z možgansko smrtjo, imajo zdravstveni delavci velikokrat težave pri soočanju z možgansko smrtjo, saj jo težje sprejmejo kot srčno smrt.
Drevo življenja kot obeležje dneva donatorstva
Po zaključku debate na okrogli mizi so se udeleženci podali v park, kjer so skupaj zasadili "Drevo življenja", kot obeležje dneva donatorstva, s pomenom naj živi, raste in se razvija. Sledili so družabni dogodki, tek za življenje, na katerem so sodelovali otroci, moški in ženske, razgibavanja in nordijska hoja, stojnice Zveze društev ledvičnih bolnikov, otroški kotiček ter stojnica, kjer so se vsi udeleženi lahko okrepčali s toplimi napitki in toplim prigrizkom.
