Boris Muhič: Upokojeni policist, ki skoraj vsak dan stori dobro delo

Prostovoljec leta 2023, ki je pred šestimi leti življenje rešil enomesečni dojenčici iz Egipta, kljub upokojenskemu statusu ostaja še kako aktiven na področju humanitarne pomoči ljudem v stiski. 

Na njegovem Facebook profilu lahko skoraj vsakodnevno zaznamo novo objavo o pomoči ljudem, ki to potrebujejo. 

Nekdanji policist tako sodi med največje humanitarce v Prekmurju in tudi nasploh, ki vsakemu pomoči potrebnemu brez obotavljanja ponudi roko. 

Nekdanji policist, ki med ljudmi ne dela razlik 

Boris Muhič je pomurski upokojenec, rojen v Murski Soboti, kjer je obiskoval osnovno šolo, srednje šolanje pa nadaljeval v Ljubljani. 

Svojo kariero je posvetil delu policista, sedaj pa že devet let uživa v zasluženem pokoju. Je tudi oče treh otrok (Mitje, Jasmine in Antonie) ter ponosni dedek treh vnukov (Lare, Luke ter Evana). 

Boris zase pravi, da je človek vesele narave, ki čas rad preživlja v družbi prijateljev. 

»Z veseljem prisluhnem slehernemu človeku. Nikoli ne delam razlik med ljudmi, ne glede na njihovo politično, versko ali drugo pripadnost. Cenim iskrenost, odkritost in spoštljivost,« je povedal. 

Naziv naj prostovoljca je priznanje za dosedanje delo ter motivacija za vnaprej 

V januarju 2023 je bil s strani kabineta župana obveščen, da je izbran za naj prostovoljca Mestne občine Murska Sobota za tekoče leto. 

»Ob seznanitvi sem bil šokiran, s pomislekom 'zakaj jaz', ko pa je ob in z mano toliko srčnih ljudi,« pravi Muhič.  

Prejeto priznanje upokojenemu policistu predstavlja svojevrstno merilo za dobro opravljeno delo v letu 2023, hkrati pa tudi dodatno motivacijo za pomoč v prihodnje. 

»Tega priznanja si ne lastim osebno. To je priznanje za vse srčne ljudi, s katerimi sem sodeloval, ter za vse ljudi v stiski, ki so mi zaupali svoje težave in dovolili, da jim pomagam.« 

Kot dodaja, sam vedno razmišlja tudi o tem, kje in kako je lahko uspešnejši pri nudenju pomoči ljudem, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašli v stiski. 

Prošenj za pomoč toliko, da je kakšna tudi zavrnjena

Verjame, da je nudenje pomoči človeku v stiski svojevrsten privilegij. Pomagaš pa vedno zato, da posamezniku ali skupini olajšaš težave, v katerih so se znašli.

»V življenju imam dve načeli, ki jima zvesto sledim, in sicer: bodi prijazen do ljudi, saj ne poznaš bolečin, ki jih nosijo s seboj ter hodi naokrog z odprtimi očmi ter prisluhni sočloveku.« 

Čeprav upokojeni policist pomaga mnogim, pa dodaja, da čez leto prejme okrog pet do sedem prošenj, katerih pomoč mora zavrniti.

»Na moj naslov priroma veliko prošenj za pomoč. Vsako preverim, ugotovim dejansko stanje in vzroke, zaradi katerih se je prosilec pomoči znašel v stiski. V kolikor se ugotovi, da so osebe do pomoči upravičene, se postopek nadaljuje, v nasprotnem primeru pa se jih na vljuden način seznani, da imajo prednost tisti, ki so se znašli v še hujši stiski in se jih zato napoti do drugih ustanov.« 

Izjemna pomoč v času poletnih poplav 

Leto 2023 so v Sloveniji zaznamovale poplave in neurja. Teh časov - kot pravi - ne bo pozabil nikoli. 

Največji prispevek je pustil na območju Koroške, ki so jo poplave zajele okrog 4. in 5. avgusta. V teh dveh dneh je nekdanji policist prejel kar nekaj prošenj na pomoč, a je sprva počakal, da se situacija umiri tudi v domačem okolju. 

»V nedeljo, 6. avgusta, smo se s tremi prijatelji dogovorili, da bo vsak prispeval nekaj denarja za nakup pijače. Slednjo smo nakupili v vrednosti 1200 evrov, napolnili kombi in se odpeljali v Radlje ter Dravograd. V Dravogradu pa sem se z vodstvom civilne zaščite dogovoril za dodatno pomoč v obliki predmetov in stvari, ki jih na ogroženem območju ljudje najbolj potrebujejo,« navaja. 

Naslednjega dne so s pomočjo prijateljev organizirali zbirno mesto ter kontaktne osebe za prevzem predmetov. Skupno je nastalo 17 zbirnih mest v Murski Soboti, Radencih, Krogu, Turnišču, Razkrižju, Gradu, Stari Novi vasi, Tišini, Kraščih, Bunčanih, Moravskih Toplicah, Černelavcih, Nemčavcih, Beltincih, Vučji Gomili in Doliču.

»V treh dneh trajanja akcije so srčni ljudje skupno darovali okrog 40 ton predmetov. Donirani prispevki so bili v štirih vožnjah s pomočjo konvojev kombiniranih in tovornih vozil prepeljani na Koroško, tam pa predani sedežu civilne zaščite v Dravogradu in Slovenj Gradcu. Okrog deset ton pomoči pa je bilo prepeljanih tudi v Kamnik, Mozirje ter v Komendo.«

Na pomoč priskočili tudi poslanki državnega zbora 

15. avgusta se je dodatno povezal s poslankama v državnem zboru Matejo Čalušič in Saro Žibret, ki je kot koordinatorka za Pomurje prispevala k bistvenemu izboljšanju nastale situacije. 

V pomurski regiji so s pomočjo številnih družin zbrali veliko količino predmetov (pohištva, bele tehnike), ki so v kar petih vožnjah romali na Koroško. 

V zadnjem tednu v avgustu pa je bila organizirana še pomoč učencem Osnovne šole Mozirje. 

Pri tem so izvedli akcijo nakupa šolskih pripomočkov - knjig, zvezkov, ki ste jih donatorji lahko nakupili v Mladinski knjigi. 

»Potrebno je bilo kar nekaj logističnega dela, vsi nakupljeni šolski predmeti pa so bili s strani trgovine neposredno predani ravnateljici Osnovne šole Mozirje,« dodaja Muhič. 

Največji prispevek k akciji je dodala srčna Klaudija Pertoci iz Kroga, ki je akcijo več kot odlično izpeljala s pomočjo donatorjev. 

V letu 2022 se Boris najbolj spominja pomoči ukrajinskim priseljencem 

Čeprav je zgodb o pomoči nešteto, pa se mu je v spomin posebej utrnila akcija pomoči družinam iz Ukrajine, v kateri so pomagali mamam, ki so se z otroki preselile na Tišino. 

»Povezal sem se z Melito Ficko iz Dobrovnika, direktorico Doma za starejše občane Kuzma, ter z Nino Plahut – Ficko, ki srčno rade pomagajo ljudem v stiski. Skupaj smo odšli do stanovanja, kamor naj bi se preselile družine iz Ukrajine in ugotovili, da je bilo popolnoma prazno. Naredili smo seznam manjkajoče opreme ter pričeli z akcijo zbiranja pomoči.«

Kot pravi, sta pri tem veliko vlogo odigrali Melita Ficko in Nina Plahut - Ficko. V le nekaj dneh so s pomočjo donatorjev v celoti opremili trisobno stanovanje. 

Prevzem in prevoz pohištva je zahteval kar nekaj dela ter logističnih uskladitev. A kot dodaja Muhič: 

»Ves vložen trud je bil na koncu poplačan, saj smo družinam omogočili nadaljnje življenje v normalnem bivalnem okolju. Sreča in veselje v očeh otrok in njihovih mamic je bilo tisto, kar nam je dalo vedeti, da smo storili nekaj dobrega.«

Pomoči potrebnim ne obračajmo hrbta

Boris Muhič pogovor zaključuje z opažanjem, da se kriza iz leta v leto poglablja, saj je vedno več upravičenih prosilcev za pomoč.

Kar ga veseli, pa je spoznanje, da obstaja tudi vedno več ljudi, ki so pripravljeni pomagati in podati roko, ko je ta potrebna.

»Apeliral bi na ljudi, da ljudem v stiski pomagajo, jim prisluhnejo ter se ne obračajo stran. Saj se hitro lahko zgodi, da bodo kdaj tudi sami potrebovali pomoč.«