Bodite pripravljeni na nov vročinski val in zaščitite kožo pred sončnimi opeklinami

Bojan Madjar iz farmakoinformativne službe Pomurskih lekarn pojasnjuje, sončna svetloba nudi številne zdravstvene koristi tako za naše telo kot tudi počutje. 

Vendar pa je treba biti previden, da čas na prostem preživimo varno. Škodljive posledice lahko razdelimo na takojšnje in zapoznele. 

»Med takojšnje prištevamo sončne opekline, nedvoumen kazalnik, da smo pretiravali s sončenjem, ter razne fotosenzitivne in fototoksične reakcije, ki so v porastu. Pravih fotoalergijskih reakcij je sicer manj, kot se laično domneva. Pogostejše so reakcije na določeno snov, recimo v hrani ali kozmetiki, kjer je sončna svetloba sprožitelj preobčutljivostne reakcije. 

Mogoče bi sem prišteli tudi oslabitev imunskega sistema. Ustrezno majhen odmerek UV svetlobe temu godi, medtem ko mu previsok odmerek škodi. Kar recimo zaznamo kot izbruh herpesa na ustnicah, ko smo na morju,« pojasnjuje. 

Med zapoznele reakcije pa spada staranje kože – sončenje je pri tem zelo pomemben dejavnik. Če ne verjamete primerjajte pri sebi kožo, ki je pogosto izpostavljena sončni svetlobi, recimo na obrazu, dekolteju in rokah, s kožo, ki je praktično sončni svetlobi nikoli ne izpostavljamo, denimo na zadnjici. 

Najhujša zapoznela posledica pretiranega izpostavljanja UV žarkom pa je kožni rak, ki je že nekaj let v porastu. Kožni rak je po številu novo odkritih primerov najhitreje rastoče maligno obolenje. 

V preteklosti so obolevali predvsem ljudje po petdesetem letu starosti, sedaj pa niso nobena redkost 20-letniki, pojavlja se pa tudi že pri mlajših, celo otrocih. 

Vsak primer sončnih opeklin poveča tveganje, da bo oseba kasneje v življenju zbolela za kožnim rakom.

Tveganje za pojav omenjenih škodljivih učinkov zmanjšamo z ustrezno zaščito, ki temelji na treh stebrih:

Prvi steber - pravilo sence: v času, ko so sončni žarki najmočnejši (med 10. in 16. uro), se jim ne izpostavljamo, ampak se umaknemo v senco,

Drugi steber - fizična zaščita: uporabimo zaščitna oblačila (dolgi rokavi, dolge hlačnice oz. krila), klobuk in sončna očala,

Tretji steber - zaščitna sredstva (kreme, geli, pene, spreji, losijoni …).

Praviloma skušamo delovati tako, da če se le da uporabimo prvi ali drugi steber zaščite. Kadar pa to ni možno, posežemo po 3. stebru, torej nanesemo zaščitno sredstvo na izpostavljeno kožo. 

Najpomembnejši dejavnik je zaščitni filter. Ta naj bo tak, da zaščiti tako pred UVB žarki, na kar nakazuje zaščitni faktor izražen s številko, recimo da piše SPF 25. 

Poleg tega ne kupujte takega, ki ne ščiti pred UVA žarki. To prepoznate z napisom UVA, ki je obkrožen. Izdelek mora torej nuditi širok spekter zaščite, tako pred UVA kot UVB žarki.

Če so še pred leti oglaševali, da ima vsaka svoj faktor, pa se dandanes stremi k temu, da imamo manj različnih zaščitnih filtrov, recimo 15-20, 25-30 in 50+. 

SPF je razmerje med energijo UVB sevanja, ki povzroči minimalno rdečino (t. i. minimalna eritemska doza) na zavarovani koži, in energijo sevanja, ki povzroči minimalno rdečino na nezavarovani koži. 

Ali povedano enostavneje, bolj razumljivo - če ima določen pripravek SPF 15, pomeni, da smo po njegovi uporabi lahko na soncu 15-krat dlje, kot če bi bili nezavarovani, preden nas bo sonce opeklo. Seveda, če smo ga nanesli v zadostni količini.

Opažamo, da uporabniki nanesejo občutno premajhno količino zaščitnega sredstva, zaradi česar potem zaščita ni vedno zadovoljiva, kar opazijo kot pojav rdečine ali celo opekline. 

Za povprečno odraslo osebo rabimo za en nanos na celo telo 4 ½ žličke = 22,5 mililitra.

•  Obraz in vrat: ½ žličke.
•  Rame in roke: ½ žličke vsaka stran.
•  Trup: ½ žličke spredaj in zadaj.
•  Noge: ena žlička vsako stran telesa.

Nanos je treba ponoviti vsaki dve uri ali celo pogosteje, če smo veliko v vodi.

Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom nam nedvomno škoduje, zato se moramo temu izogibati. To storimo tako, da se v najhujši pripeki umaknemo v senco. 

Če to ne gre se zaščitimo s primerno obleko, tretja možnost pa so zaščitna sredstva.

Izberimo takega, ki nudi široko zaščito in ga nanesimo v dovolj veliki količini in dovolj pogosto. Pozorni bodimo pa predvsem pri zaščiti otrok, ki so najbolj ranljivi, poudari Madjar.