Kako, je vaše vprašanje. Odgovor je s tartufi.
Imate njivo, ki je prepuščena zaraščanju? Zakaj ne bi raje gojili tartufov? Cenjenih gob, ki na trgih dosegajo vratolomne cene, rastejo pa v sožitju z drevesi. V Pomurju se namreč lahko gojenje tartufov ali gomoljik zaradi podnebnih danosti obnese zelo dobro, začetna investicija pa se lahko povrne že v nekaj letih, trdi strokovnjak iz Gozdarskega inštituta Slovenije Tine Grebenc:
“Zagotovo bi bila za to območje ustrezna vrsta gomoljik poletna črna gomoljika. Druga vrsta zimske črne gomoljike, ki je ekonomsko nekajkrat bolj vredna kot prva, je tudi primerna, lahko bi se pojavil le problem zimskega zmrzovanja tal.” V Sloveniji raste vsaj 16 vrst gomoljik in jih je mogoče najti v vseh slovenskih regijah, ne le tam, kjer jih nabirajo že stoletja.
En hektar povrne vložek
Ekonomska vrednotenja kažejo, da je od enega hektarja naprej površina, ki zagotovo povrne vložek. Ta je za hektar postavitve nasada obeh omenjenih vrst črne gomoljike okoli 15 tisoč evrov. “A to ne pomeni, da se ne da saditi manjših količin. Če zasadite samo eno ali pa nekaj dreves in če vam bodo naredila tartufe, pač ne boste imeli velike količine, bo pa zagotovo dovolj za lastno uporabo ali pa za prijatelje,” pojasnjuje Grebenc.
Poslovna priložnost
A s primernim vložkom so gomoljike velika poslovna priložnost, predvsem za mlajše lastnike kmetij, ki vidijo, da določen del svoje kmetije ne bodo neposredno porabili. Cene poletnih črnih gomoljik namreč na trgu dosegajo do 250 evrov za kilogram. Na enem hektarju pa lahko pridelate okoli 50 ali 60 kilogramov tartufov, čeprav bi jih po nekaterih ocenah lahko tudi sto:
“Če ste bili zelo nepazljivi in ste delali z nasadom precej stvari narobe, obstaja tudi možnost, da ne boste dobili nič ali pa zelo malo. Če pa ste nasad ustrezno vzdrževali, skrbeli, da so bila tla rahla, da se je drevesa pravilno obrezovalo, da se je po potrebi zalivalo v sušni fazi, pa si upam trditi, da je nabiranje relativno bogato.”
Rabili boste čas
V nasadih se sadijo enoletne ali dvoletne sadike okuženih dreves, na kar pri poletnih črnih gomoljikah traja od tri do pet let, da začnejo rasti gomoljike. “Sploh, če jih uporabljamo v kombinacijami z okuženimi leskami. Te rastejo relativno hitro in se potem nabiranje gomoljik lahko začne prej. Če pa želite, da zadeva traja nekoliko dlje in je tudi donosna dlje časa, bi bila v primeru Pomurja zagotovo primerna gaber ali pa nižinski hrast dob.”
Kako dolgo torej tovrstni nasadi rodijo? “Po izkušnjah kolegov iz Francije, ki so delali nasade v sredini 70-ih, začetku 80-ih let, njim nasadi še vedno rodijo. Torej 30 let je realna številka,” odgovarja Grebenc, ki priporoča iskanje gomoljik s psi, ne prašiči. Črne vrste gomoljike najdete skoraj na površini ali do globine deset centimetrov.
Gomoljike so tek na dolge proge
“Mogoče je nerealno, da bi bila to prva dejavnost na kmetiji zaradi dolge dobe do pridelave, ampak kot neka dodatna dejavnost, če gre samo za samo za gojenje gomoljik je pa zagotovo zanimivo,” še dodaja Grebenar. Tudi za turiste. “Glede na to, da je teh nasadov še vedno relativno malo, sta tako način gojenja kot tudi način iskanja neznana in zato zanimiva za turiste.” Predstavljajte si, da bi turistu, ki obišče kmetijo, ponudili možnost ogleda nasada, mu pokazali, kako jih pes najde in mu jih nato ponudili še na krožniku.
