Pomurje ostaja brez samostojnega arhiva, vlada zavrnila pobudo petih poslancev.
Prizadevanja za ustanovitev samostojnega Pokrajinskega arhiva Pomurje so ponovno naletela na zavrnitev.
Vlada Republike Slovenije je v odgovoru z dne 10. novembra 2026 pojasnila, da ne podpira ustanovitve samostojnega javnega zavoda, za katerega se že več let zavzemajo pomurski poslanci.
Kot ključne razloge navaja obstoječo organizacijo slovenske arhivske mreže, zgodovinske razlike med Prekmurjem in preostalim Pomurjem ter dodatne kadrovske in finančne potrebe.
Tokrat je vlada navedla tudi konkretno oceno stroškov morebitne ustanovitve samostojnega arhiva.
Pet poslancev ponovno zahtevalo samostojni arhiv
Kot smo na Sobotainfo že poročali, so konec septembra pomurski poslanci Damijan Bezjak Zrim, Matej Grah, Ferenc Horváth, Dejan Süč in Sara Žibrat na vlado naslovili pobudo za ustanovitev samostojnega javnega zavoda Pokrajinski arhiv Pomurje.
Od vlade so zahtevali konkretnejše korake za njegovo ustanovitev, opredelitev pogojev in časovnice, po kateri bi Pomurje lahko dobilo samostojno arhivsko ustanovo.
Pobuda je sledila že več predhodnim prizadevanjem pomurskih poslancev, ki so opozarjali na pomen samostojnega varovanja arhivskega gradiva in kulturne dediščine regije.
Toda tudi tokrat odgovora, ki bi nakazoval ustanovitev novega zavoda, niso dobili.
Samostojni arhiv bi državo stal 600.000 evrov letno
Vlada je v najnovejšem odgovoru prvič konkretneje finančno ovrednotila predlagano reorganizacijo.
Po njeni oceni bi bilo treba za ustanovitev samostojnega javnega zavoda zagotoviti najmanj osem dodatnih zaposlitev.
Ob tem ocenjuje, da bi letni stroški novega javnega zavoda znašali približno 600.000 evrov iz državnega proračuna.
Pred morebitno ustanovitvijo bi bilo treba preučiti tudi arhivske, kadrovske, poslovne, podporne in razvojne vidike delovanja nove ustanove.
Vlada opozarja, da bi sprememba organizacijske ureditve vplivala tudi na delovanje obstoječega Pokrajinskega arhiva Maribor in širše slovenske javne arhivske mreže.
Vlada opozarja na zgodovinske razlike med Prekmurjem in Prlekijo
Pomemben del vladnega odgovora se nanaša na zgodovinsko ureditev območja. Enota za Prekmurje, ki danes deluje v novi arhivski stavbi v Murski Soboti, je pristojna za arhivsko gradivo z območja upravnih enot Murska Sobota in Lendava.
Predlagani Pokrajinski arhiv Pomurje pa bi pokrival tudi upravni enoti Ljutomer in Gornja Radgona.
To bi po oceni vlade pomenilo poseg v obstoječo razdelitev pristojnosti. Vlada poudarja, da sta Prekmurje in območje na desnem bregu Mure do leta 1918 pripadala različnima upravnima sistemoma v Avstro-Ogrski.
Pisarniško poslovanje v avstrijskem delu monarhije se je razlikovalo od poslovanja v madžarskem delu, kar se odraža tudi v ohranjenem arhivskem gradivu.
Prav zaradi teh zgodovinskih okoliščin je bila Enota za Prekmurje ob ustanovitvi namenjena območju Prekmurja.
Vlada dodaja, da je bila glede na to pristojno območje zasnovana tudi nova arhivska stavba v Murski Soboti.
Nova arhivska stavba, samostojnosti pa še vedno ni
Spomnimo, da so maja 2024 v Murski Soboti slovesno odprli novo stavbo Enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor.
Naložba je bila vredna približno 5,5 milijona evrov, arhiv pa je pridobil okoli 1700 kvadratnih metrov prostorov.
Toda odprtje nove stavbe ni pomenilo tudi ustanovitve samostojne arhivske ustanove. Prizadevanja za samostojni pomurski arhiv sicer segajo še dlje v preteklost.
Že leta 2016 so bile ob predstavitvi načrtov za ureditev prostorov v nekdanji stavbi Muralista predstavljene zamisli o nadaljnjem razvoju arhivske dejavnosti v regiji.
Pomurski poslanci so nato večkrat poskušali doseči spremembo organizacijske ureditve.
Februarja 2025 so pobudo za ustanovitev samostojnega zavoda ponovno naslovili na pristojne, vendar je ministrstvo za kulturo tudi takrat ocenilo, da pogoji za ustanovitev še niso izpolnjeni.
Namesto samostojnega zavoda vlada predlaga okrepitev obstoječe enote
Vlada v najnovejšem odgovoru poudarja, da je za nadaljnji razvoj arhivske dejavnosti v Pomurju primernejša okrepitev Enote za Prekmurje v okviru Pokrajinskega arhiva Maribor.
Prednost naj bi imeli dodatne zaposlitve, ustrezno financiranje in jasneje opredeljen razvojni program. S tem bi po oceni vlade lahko izboljšali sodelovanje z ustvarjalci arhivskega gradiva, njegov prevzem, strokovno obdelavo in dostopnost uporabnikom.
Obstoječa enota naj bi ob tem še naprej uporabljala skupne strokovne, specialistične in podporne službe matičnega zavoda.
»Ob omejenih javnih sredstvih je zato utemeljeno dati prednost vlaganjem, ki neposredno povečujejo obseg in kakovost arhivskih storitev,« je vlada zapisala v odgovoru.
Vlada tako tudi po najnovejši poslanski pobudi vztraja pri obstoječi organizaciji arhivske službe.