Pogovor z direktorjem LEA za Pomurje
V zadnjem času je vse bolj prisotno zavedanje, da nekateri načini pridobivanja energije ne bodo trajali večno in da je zato pomembno širše in učinkovitejše izrabljanje obnovljivih virov energije. Ob tem pa seveda ne gre pozabiti na občutljivost narave in njene dragocenosti. Dober način izkoriščanja obnovljivih virov energije je tisti, ki ob izkoriščanju v najmanjši možni meri škodi naravi.
Na področju Pomurja predstavlja krovno organizacijo na področju energetike Lokalna energetska agencija (LEA) za Pomurje. Pogovarjali smo se z direktorjem agencije Bojanom Vogrinčičem. Trenutno so aktivnosti prioritetno usmerjene v pripravo energetskih zasnov devetih občin, ki ležijo na območju Krajinskega parka Goričko. Intenzivno sodelujejo pri izvedbi projekta »COVE – Cesta obnovljivih virov energije«, ki se izvaja v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija – Avstrija 2000-2006. »Vsebina je zastavljena kot zrcalni projekt avstrijskemu projektu z naslovom »ARGE Energie Schau Strasse«, kjer so vzpostavili in poskrbeli za promocijo dvanajst točk, dobrih praks izkoriščanja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. V našem projektu gre za inventarizacijo primernih točk v Pomurju in Podravju. Evidentirali bomo vse ustrezne in primerne točke, pridobili mnenja lastnikov oziroma odgovornih za vključitev v COVE. Točke bomo označili z razpoznavnimi znaki in logotipi, ki se bodo navezovali tudi na avstrijsko cesto obnovljivih virov energije. Stičišče obeh »cest« je v Ižakovcih, kjer je že sedaj vzpostavljena točka kot ena izmed dvanajstih točk avstrijskega projekta. Celotni promocijsko podobo želimo narediti prepoznavno tudi na slovenski strani in točke označiti s podobnimi označbami, kot so na avstrijski strani. Vključili in označili bomo dvanajst točk in poskrbeli za ustrezno promocijo in prepoznavnost projekta in zastavljenih ciljev v javnosti,« podrobneje razlaga Vogrinčič.
Pred kratkim so pristopili k izvedbi I. faze projekta Pomurje – energetsko vzdržna regija, ki vključuje izdelavo Energetske bilance regije, Energetske vizije regije do leta 2013 in izvedbo ciljno usmerjenih usposabljanj. »Ob tem se zavedamo, da smo se lotili strateško pomembnih podlag oziroma dokumentov, na katerih bodo temeljili planiranje in usmeritev izkoriščanja lokalnih energetskih virov ter učinkovita raba energije v regiji. Sedaj smo v fazi vzpostavljanja komunikacije z organizacijami in strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri pripravi strategij, saj bomo le-ti zagotovili kompententnost dokumentov,« pravi prvi mož Lokalne energetske agencije in dodaja, da kontinuirano izvajajo tudi redne aktivnosti triletnega projekta “Intelligent Energy - Europe”, kjer je osnovni cilj vzpostavljanje (institution building) LEA Pomurje, ki vključuje promocijo in pospeševanje uporabe obnovljivih virov in učinkovito rabo energije ter ozaveščanje in informiranje prebivalcev Pomurja. »Z namenom ozaveščanja in informiranja smo se lotili oblikovanja skupine ENIDO. Gre za obveščanje ciljne skupine o aktualnih dogajanjih na področju energetike, o aktualnih razpisih, dogodkih, itd. Vse, ki želijo dobivati informacije, vključimo v bazo brezplačno in brez vseh obveznosti.«
LEA za Pomurje sodeluje tudi pri snovanju Regionalnega razvojnega programa za Pomurje 2007-2013, kjer pripravljajo vsebino v podsklopu obnovljivi viri in učinkovita raba energije. »Prizadevamo si k čim večji usklajenosti tega podsklopa tako na horizontalni kot tudi na vertikalni osi. Prav tako mora programski del imeti realno ozadje v razpoložljivih potencialih obnovljivih virov energije, kar pa bo pokazala energetska strategija Pomurja,« pravi direktor agencije.
Izkoriščanje z razumnim pragom
Pomurje ima na razpolago najširši spekter razpoložljivih obnovljivih virov energije v Sloveniji. »Zavedati se moramo, da tudi ti viri velikokrat predstavljajo limitirane potenciale in da ni mogoče govoriti o izkoriščanju brez razumnega praga. Pri vsakokratni investiciji oziroma pristopu k izkoriščanju moramo pogledati in oceniti vplive na okolje. Nikakor ne bi bilo smiselno zaiti v razmišljanje, da bi vsako gospodinjstvo začelo uporabljati lesno biomaso, saj bi s tem porušili naravni cikel »obnovljivosti« tega vira in tudi zalog lesne biomase v regiji ne bi bilo dovolj za vse porabnike. Zato mislim, da ni smiselno govoriti o največjem potencialu in usmerjati energetske politike na en vir, ampak na podlagi ustrezne inventarizacije potencialov opraviti razumno razporeditev in zastaviti zgornje razumne meje izkoriščanja posameznega vira. Vsekakor ima največ možnosti za izrabljanje in predstavlja popolnoma obnovljiv vir energije sončna energije. Današnja tehnika nam omogoča pridobivanje toplotne in električne energije, le investicije v pridobivanje električne energije – fotovoltaiko, predstavljajo določeno oviro. Upam, da se bo nadaljeval trend zniževanja cen s pojavom novih proizvajalcev in ponudnikov na trgu in bomo lahko govorili o splošno dostopnem obnovljivem viru energije,« meni Bojan Vogrinčič.
Precejšen potencial pa predstavlja tudi pridobivanje energije s pomočjo toplotnih črpalk, kjer se izkorišča energija zemlje, vode ali zraka oziroma drugih manjkrat uporabljenih virov. Vsi ti mediji predstavljajo možnost izbire, ki pa je odvisna od instalacije v posameznem primeru. Vsak vir je v določeni meri že izkoriščan in je potrebno opraviti primerjavo med stanjem in potenciali ter šele na to predvideti natančne potenciale. Prav ti podatki so osnovni cilj projekta Pomurje – energetsko trajnostna regija in bodo podrobneje znani v jeseni.
»Zanimiva teorija govori o tem, da ja največji potencial v prihranjeni energiji; to je energiji, ki ni porabljena in je ni potrebno proizvesti. Nazorno mi je to teorijo prikazal g. Habjanič s formulo en »nega-vat« je bolje kot en megavat. Z osnovnih sporočilom te teorije se popolnoma strinjam,« teorijo razlaga direktor LEA za Pomurje.
Financiranje izrabe obnovljivih virov energije
Posamezne analize, pripravljene v letošnjem letu, so pokazale, da je bil delež sredstev, ki jih pridobijo prebivalci Pomurja, v preteklih letih bistveno pod slovenskih povprečjem. »V zadnjem letu pa smo v Pomurju uspeli pridobiti enak delež sredstev na prebivalca kot ostale regije. S tem mislim na pridobivanje subvencij za gospodinjstva s strani Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, za investicije v naprave za izkoriščanje biomase in sončne energije. Financiranje investicij pa je možno tudi s pomočjo ugodnih kreditov Ekosklada. Za primerjavo naj navedem rezultate javnega razpisa 33OB05A, kjer je od skupnih 524 prejemnikov ugodnih kreditov iz celotne Slovenije 39 prejemnikov iz Pomurja. To predstavlja skoraj 90 milijonov SIT od skupno razpisane vsote sredstev v višini 1.100 milijonov SIT. Tukaj je povprečje na prebivalca v primerjavi s celotno Slovenijo preseženo,« izkoriščanje ugodnega financiranja komentira Vogrinčič in nadaljuje: »V kolikor pa se osredotočimo na intenziteto črpanja sredstev, lahko rečemo, da je vedno več prosilcev kot pa razpoložljivih sredstev.«
Direktor agencije pravi, da kazalci kažejo na ustrezen premik oziroma povečanje investicij na tem področju. »Težišče investicij se je premaknilo v pravilno smer, kar pa ima lahko različne vzroke. Velikokrat je vzrok investicij v izkoriščanje obnovljivih virov in učinkovito rabo energije občutna podražitev fosilnih goriv kot tudi okoljska ozaveščenost prebivalstva.«
Geotermalna energija ni le za terme
Večina ljudi dobi ob besedi geotermalna energija asociacijo na turistično izrabo energije v obliki termalnih bazenov. To je tudi največkrat izkoriščan in omenjan način geotermije. Vendar imamo v Pomurju tudi primer ogrevanja stanovanj v Murski Soboti in Lendavi ter rastlinjakov v Tešanovcih in Dobrovniku. Bojan Vogrinčič pravi: »Seveda obstajajo tudi druge oblike izkoriščanja geotermalne energije, ki še niso prisotne v Pomurju oziroma so v majhni meri. Tak način je že prej omenjena toplotna črpalka, ki izkorišča geotermalno energijo iz globine do 100 metrov za ogrevanje ali ohlajevanje prostorov. Obstajajo pa tudi elektrarne na geotermalno energijo. Na primer v Italiji proizvedejo 800 MW električne energije iz geotermalne energije. O primernosti teh načinov izkoriščanja lahko rečemo, da je izkoriščanje z geoterm sondo precej bolj ustrezno kot razmišljanje o investiciji v elektrarno, ki bi izkoriščala geotermalno energijo. Zavedati se je potrebno, da pri črpanju geotermalne vode oziroma v primerih, ko vodo uporabljamo na površju zemlje, nikoli ne moremo vedeti, kako dolgo bomo imeli konstanten pritisk in količino geotermalne vode. Vse to je odvisno od velikosti, položaja in oblike geotermalnega bazena vode pod površjem, ki pa ima lahko prav na mestu črpanja precej višji »strop« in bosta zaradi tega pritisk in količina geotermalne vode padla. Sicer je res, da bi lahko v globinah čez 4000 metrov pridobili vodo s temperaturo čez 170°C ter s pretokom do 20 l/s, vendar je smiselnost pridobivanja visokotemperaturne vode precej odvisna od višine in rentabilnosti investicije. Sedaj se v Pomurju črpa voda iz globin okrog 1500 metrov s temperaturnim razponom od 40 do 70°C. Vendar pa je resnici na ljubo potrebno povedati dokaj neugodno dejstvo, da so stroški investicije ter obratovalni stroški izkoriščanja tovrstne energije zelo visoki in brez izdatne finančne podpore tukaj pomembnejšega premika ne bo. Zato mora podpora investicijam oz. projektom za izkoriščanje geotermalne energije v Pomurju v gospodarske namene postati ena prioritet regije in nacionalne ravni v naslednjem planskem obdobju 2007-2013.«
Ob HE na Muri pomislimo tudi na zmanjšanje porabe energije
»če primerjamo, da bi za verigo HE na Reki Muri potrebovali 1770 mikrosistemov za pridobivanje električne energije, lahko rečemo, da je v primeru izkoriščanja hidroenergije to nemogoče. Količina padavin in predvsem nihanje pretokov vode nista primerna za izkoriščanje vodne energije iz drugih vodotokov, saj ni konstantnega pretoka, pojavlja se pa tudi precejšnji delež pomanjkanja vode. če pa imamo v mislih nadomestitev 177 MW proizvedene energije iz verižnih elektrarn na reki Muri, pa bi lahko našli ustrezne ukrepe in investicije za nadomestitev iz drugih virov in prijemov. Vsekakor mora na prvem mestu biti zavedanje in pristop k učinkoviti rabi energije, ki bo odločilno vplival na porabo energije, kar bo zmanjšalo potrebo po proizvedeni energiji. Preostanek energije pa lahko pridobimo iz ostalih virov, ustrezno prilagojenih energetski strategiji Pomurja. Vsekakor pa na koncu prepuščamo odločitev o ustreznosti in smiselnosti gradnje HE na reki Muri strokovnjakom kakor tudi politikom in drugim odločevalcem, ki morajo upoštevati socialne, demografske in okoljske vplive gradnje kot tudi mnenja lokalnega prebivalstva,« poudarja direktor LEA za Pomurje Bojan Vogrinčič.
