Po desetih letih se je odločila, da se bo 'vrnila' nazaj na polovičke, pretekla pa je sedem največjih maratonov na svetu.
Marija Brumen iz Zgornje Korene v občini Duplek se je pri 50. letu odločila, da se bo začela aktivno ukvarjati s tekom.
Po točno desetih letih, odkar je začela teči maratone, bo to soboto v Radencih, odtekla tudi svojega zadnjega.
Že od malega je rada tekla
Marija Brumen prihaja iz skromne družine. Že od malih nog je rada tekla, a ker izvira iz velike kmečke družine, ni bilo možnosti, da bi trenirala.
»Čeprav so me v srednji šoli nagovarjali, da je nekaj talenta v meni, s tega ni bilo nič. Vedno sem rada tekla in ko sem prišla do abrahama, sem si mislila, da bi začela ponovno teči,« je pojasnila za Sobotainfo.
Tako se je začela zgodba, za katero si verjetno niti sama ni predstavljala, da bo šla tako daleč.
Od polmaratonov do maratonov, prvi je bil prav v Radencih
Leta 2012 se je odpravila na maraton v Ljubljani, kjer je odtekla deset kilometrov. Leto za tem se je odpravila v Radence, kjer se je prvič preizkusila na polmaratonu.
»Ker pa sem lokal patriot, Radenci so naš najstarejši maraton in tam bom začela. Prvi svoj polmaraton sem tekla tam, za tem pa tudi maraton.
Polovičke sem 'žgala' v letih 2012, 2013, 2014. Na enem pol pa maratonu mi je kliknilo v glavi … Naslednje leto grem v Radence na pravi maraton.
Tako sem leta 2015 tekla prvi maraton, štiri ure in 22 minut, kar je bil moj najslabši čas,« je povedala Brumen.
Prvi in zadnji maraton prav v Radencih
Skupno ima za sabo 29 maratonov, je pa tudi prva Slovenka, ki je pretekla sedem največjih na svetu - Berlin, London, New York, Chicago, Boston, Sydney in Tokio.
V Radencih bo prihajajočo soboto odtekla svojega zadnjega. Tam, kjer je začela, bo tudi končala, je bila jasna.
»Deset let tečem brez vsakega trenerja, dva maratona na leto. Sedaj bom prešla nazaj na polovičke. Pri takih letih se mora človek tudi malo čuvati,« je povedala nekoliko v šali.
Brez posebnega rituala
Posebnega rituala nima, je pojasnila, teče vsaj dvakrat na teden. Pred maratonom teče daljše razdalje, ampak bolj počasi:
»To je zelo pomembno, potem na maratonu ne trpim. Drugače se ne bi vračala v Radence, tam se me že vsi bojijo.
Kdor želi biti pravi maratonec, mora iti na najstarejših maraton v Sloveniji, to je v Radencih,« je povedala.
