V Ljutomeru so se s slovesnostjo spomnili prvega slovenskega tabora, od katerega danes mineva 150 let.
Predsednik državnega zbora Matej Tonin je ob obletnici izpostavil prav ljutomerski tabor, saj ta predstavlja "še posebej mogočno, predvsem pa prvo manifestacijo prebujanja slovenske nacionalne zavesti.«
Na taboru v Ljutomeru, ki je potekal 9. avgusta leta 1968, so izražali podporo Zedinjeni Sloveniji in jezikovni enakopravnosti, na koncu pa so zahteve zapisali v resoluciji. To je bil prvi izmed 18 taborov, ki so tako skupaj tvorili taborsko gibanje na Slovenskem. Po navedbah Slovenske kronike 19. stoletja se je tabora udeležilo okrog 7000 ljudi.
Matej Tonin je ob obletnici zapisal: "Za Slovence je obdobje taborskega gibanja pomenilo obdobje optimizma, vključevanja, pospešenega narodnega razvoja in opogumljene politične angažiranosti."
Odločnost Slovencev za razvoj narodne identitete
Kot poroča STA, je Tonin triletno obdobje taborov označil kot pomembno poglavje slovenske zgodovine, saj med drugim predstavlja odločenost slovenskega naroda za ohranitev in razvijanje narodne identitete.
Predsednik državnega zbora pa kljub vsemu meni, da je celotno taborsko gibanje na žalost še danes preveč prezrto in premalo cenjeno. Ravno zaradi tega je izrazil željo, da bi z ohranjanjem spomina poskrbeli, da bodo ta prizadevanja naših prednikov ostala v naši zavesti.
Taborsko gibanje med letoma 1869 in 1871 je v Sloveniji bilo politično. Na slovenskem ozemlju so pripravili skupaj 18 taborov, zadnji se je odvijal avgusta 1870 v Buljah pri Grabštajnu na Koroškem. V Vižmarjih, 17. maja leta 1869, so obeležili najštevilčnejši tabor, kjer se je zbralo okrog 30.000 ljudi.
*Naslovna slika je simbolična
