Nekdanja lastnica Aha Mure krivdo za propad podjetja zvalila na banke

Na okrajnem sodišču v Murski Soboti se je nadaljevalo sojenje Gombocu in Kocbekovi, zaradi dogajanja v Aha Muri v spornem času od marca do maja 2014, ko je prišlo do domnevnih nepravilnosti in oškodovanja delavcev. Spomladi 2014 naj bi takratni generalni direktor Dušan Gomboc in komercialna ter tržna direktorica Lijana Kocbek storila kaznivo dejanje, ko 1060 delavcem nista plačala socialnih prispevkov, plače pa naj bi zaposleni dobivali z računa v Avstriji. Tako Gomboc kot Kocbekova krivdo zanikata in se izgovarjata na obljube lastnice Aha Mure Mojce Lukančič.

Zatajile naj bi banke

Zaslišana lastnica Mojca Lukančič je na sodišču dejala, da je bil cilj sanirati poslovanje ter ga postaviti na nove temelje, pogovarjali naj bi se tudi o pridobitvi franšize pod blagovno znamko Trump, žal pa je tekstilna kriza zmanjšala prodajo, zato so bili prisiljeni v odpuščanje, piše STA. 

Glede neplačanih prispevkov, kar tožilstvo očita obdolženima, je povedala, da so morali najprej zagotoviti material, energijo in neto plače delavcem, vse ob popolnem soglasju vodstva, lastnikov, delavcev in države, da se proizvodnja ne sme ustaviti. "Vsi smo pričakovali, da bomo obveznosti poplačali", je dejala.

Z bankami so se dogovarjali o odlogu posojil, tudi na Banki Slovenije so bili leta 2013 pogovori z vsemi udeleženimi. Po besedah Lukančičeve je Banka Slovenije sama ugotovila, da bi bil stečaj zelo drag in neprimeren ukrep, zato je pozvala banke, naj pomagajo. Načrt prestrukturiranja, ki je bil pripravljen na zahtevo bank, so te sprejele brez pripomb, vendar pa so potem terjatve prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank, same pa za Aha Muro niso bile več zainteresirane, je še povedala, po poročanju STA.

Prispevkov več niso plačevali, plače po obrokih

Pričala sta tudi Vinko Plemenitaš, ki je bil spomladi 2014 finančni direktor Aha Mure in knjigovodja Gabrijela Kuhar. STA piše, da je Plemenitaš pojasnil, da prispevkov za socialno varnost niso plačevali oziroma so jih z zamudo že od poletja 2013. Prve likvidnostne težave v tekstilni družbi so se pojavile konec leta 2012, vsak mesec je bilo za vsaj 300.000 evrov izgube, saj je bil mesečni strošek delovne sile višji od mesečnih prihodkov, je povedal

Po njegovih besedah je bila spomladi 2014 izguba Aha Mure že najmanj šest milijonov evrov, prispevke so najprej plačevali z zamikom, potem jih sploh več niso, neto plače so zaposleni dobivali po obrokih. 

Po trditvah Plemenitaša, je tudi sodišče verjelo, da je rešitev mogoča z investitorjem, saj je večkrat preložilo začetek stečajnega postopka. Račun v Avstriji, ki ga je imela Aha Mura, pa naj bi bil zakonit in prijavljen davčni upravi. Kuharjeva je na zaslišanju potrdila, da so vedno najprej plačevali račune za elektriko, plin, vodo in druge materialne stroške ter neto plače, saj so lahko le tako ohranjali proizvodnjo, še poroča STA.