V včerajšnjem požaru pri Komnu je pogorelo več kot 16 hektarov mladega gozda. Zavod za gozdove Slovenije opozarja na dolgoročne posledice za kraški ekosistem.
Zavod za gozdove Slovenije je po prvih terenskih podatkih in posnetkih z drona ocenil, da je v včerajšnjem požaru v Brestovici pri Komnu pogorelo dobrih 16 hektarov gozda.
Ogenj je bil posebej boleč za kraški ekosistem, saj je uničil večinoma mlad gozd, ki se je obnavljal po velikem požaru iz leta 2003 - drugem največjem v zgodovini Slovenije takoj za požarom iz leta 2022.
Mlad gozd, ki je rastel dve desetletji
Tokratni požar je prizadel gozdno drevje zimzelenega hrasta črnike, alepskega in črnega bora ter panjevski gozd toploljubnih listavcev. Gre za drevje, ki je na težko dostopnem kraškem terenu poganjalo po katastrofalnem požaru izpred 23 let in je zdaj znova izginilo v ognju.
V intervenciji so skupaj z gasilci, piloti air tractorjev in drugimi reševalnimi ekipami sodelovali tudi štirje zaposleni Zavoda za gozdove iz Območne enote Sežana - trije na terenu in kartograf v Sežani, ki je zagotavljal prostorsko podporo pri spremljanju obsega požara.
Preventiva ostaja ključna
Zavod za gozdove poudarja pomen preventivnih vaj, kot je bila lanska na Vremščici, ter se zahvaljuje vsem gasilcem in intervencijskim ekipam, ki so uspele omejiti posledice požara.
V prihodnjih dneh bo zavod nadaljeval spremljanje stanja na požarišču in po potrebi dopolnil oceno poškodovanosti gozda ter sodeloval pri pripravi ukrepov za obnovo. Javnost bo o stanju sproti obveščena.
Opozorilo obiskovalcem in lastnikom
Zavod za gozdove poziva obiskovalce gozdov, lokalne prebivalce in lastnike zemljišč, naj se ne zadržujejo ob pogorišču, dokler pristojne službe ne opravijo svojega dela. V sušnih in vetrovnih razmerah, ki so na Krasu pogosta kombinacija, je vsak vir ognja nevaren - prepovedano je kuriti, odmetavati cigaretne ogorke in uporabljati odprt ogenj.
Požari na Krasu se lahko širijo izjemno hitro, posledice za gozd, tla, živali, lokalne skupnosti in varnost ljudi pa so dolgotrajne.
