Znanstveniki opozarjajo: Naša civilizacija še nikoli ni soočila s takšnim izzivom

V prvi polovici februarja je svet prvič zabeležil štiri zaporedne dni, ko je temperatura za dve stopinji Celzija presegla predindustrijske ravni.

Služba Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je včeraj potrdila, da je bil februar na globalni ravni za 1,77 stopinje toplejši od ocen za predindustrijsko obdobje med letoma 1850 in 1900.

S tem se je nadaljeval več kot leto dni trajajoč trend mesecev, ki za najmanj 1,5 stopinje presegajo predindustrijske ravni, kar je meja, ki so si jo leta 2015 zadale države podpisnice pariškega podnebnega sporazuma.

Hkrati je bil letošnji februar deveti zaporedni mesec z rekordno temperaturo. Za Evropo je to druga najtoplejša zima od začetka meritev.

Kaj napovedujejo za preostanek letošnjega leta?

Direktor Službe Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus Carlo Buontempo je za francosko tiskovno agencijo AFP nove meritve komentiral z besedami, da se »naša civilizacija nikoli doslej ni soočila s takšnim podnebjem«. 

Kljub temu da Copernicus podatke neposrednih meritev beleži samo od 40. let prejšnjega stoletja, pa je mogoče priti do takšnega sklepa z obstoječim znanjem o stanju podnebja v preteklosti.

Še posebej je bila topla prva polovica februarja, ko so globalne povprečne temperature štiri dni zapored za dve stopinji presegle predindustrijske ravni. To je še posebej izjemno, ker so tak dnevni ekstrem znanstveniki sploh prvič zabeležili pred nekaj meseci.

Poleg globalnega segrevanja kot posledice človekovih aktivnosti k rekordnim temperaturam letos prispeva tudi aktualen naravni podnebni vzorec El Nino. 

Buontempo ocenjuje, da bo ta pojav, ki privede do otoplitve površja Južnega Pacifika, minil do začetka poletja na severni hemisferi. Zaradi tega je možno, da se bo trenutni trend rekordov prekinil, leto 2024 pa morda ne bo najtoplejše od začetka meritev.