Slika je simbolična.
Približuje se velika noč, čas, ko bodo mize spet bogato obložene, zato smo preverili, kaj v tem prazničnem času jedo po svetu.  

Velika noč je vsekakor eden izmed tistih praznikov, ki je močno povezan s hrano. Pri nas si velikonočne pojedine ne znamo predstavljati brez šunke, pirhov, hrena, domačega kruha in potice. 

Kako pa je drugod po svetu? Preverili smo, kaj se znajde na velikonočni mizi v drugih državah. 

Za veliko noč kisla juha?

Na Poljskem sta tradicionalni poljski velikonočni jedi dve priljubljeni kisli juhi, in sicer beli boršč in žurek. Slednji je pripravljen iz sestavin, kot so slanina, jajca kruh in klobase, ki jih Poljaki na veliko soboto prinesejo k blagoslovu jedi.

Na Poljskem za veliko noč jedo tudi dušeno rdeče zelje, ki pogosto spremlja glavno jed, to je praviloma meso, in sicer pečeno jagnječje stegno, pečen odojek, pečena šunka ali pečen puran.

Tradicionalna je tudi jagnječja torta, pri čemer uporabijo preprosto mešanico za pecivo in model v obliki jagenjčka.

Glazura je iz kremnega sira, za oči in nos pa uporabijo rozine. Še ena tradicionalna sladica je babka, torta s kvasom, ki je posuta z rozinami in prelita z limonino glazuro.

Poleg tega Poljaki za velikonočno sladico jedo tudi mazurek krolewski, to je ploščato pecivo, ki je večinoma prelito z mandljevo pasto in vloženim sadjem, kot so marelice, češnje in maline. Dodajo lahko tudi suho sadje in oreščke ter potresejo s sladkorjem v prahu. 

Španija

V Španiji za veliko noč jedo torrijas, to so rezine rahlo staranega kruha, ki ga čez noč namočijo v mleku, sladkorju in začimbah, nato pa ga potopijo v jajce in ocvrejo.

Kruh lahko namočijo tudi v vino, sirup ali med. Na koncu jih posujejo še z mešanico cimeta in sladkorja. V Kataloniji otroci od botrov na velikonočni ponedeljek dobijo brioše, okrašene s kuhanimi jajci.

Poleg tega za veliko noč v Španiji pripravljajo tudi rosquillas, to je po krofom podobna sladica, vendar imajo torti podobno gostejšo teksturo, saj so narejeni brez kvasa. Po želji jih potopijo v različne glazure in cimetov sladkor. 

Namesto potice sladko pecivo iz jogurta in žganja

V Grčiji se praznične mize šibijo pod težo jagnjetine na ražnju, tradicionalnih kruhov, slaščic in peciva. Velikonočni obrok se pogosto začne z limonino piščančjo juho.

Spečejo tudi pleten sladki kruh, ki simbolizira sveto Trojico in ga okrasijo z rdeče obarvanimi jajci. Pripravijo tudi maslene velikonočne piškote, ki jih lahko prepoznamo po značilni zviti obliki, aromi vanilije in sezamovih semenih.

V Grčiji je priljubljeno tudi sladko pecivo iz jogurta in žganja, nadevano pa je z mešanico mehkega sira, pomarančne lupinice in cimeta, nato ga spečejo ali ocvrejo. 

Rusija 

Rusija ima veliko tradicionalnih velikonočnih jedi. Ena izmed teh je tudi paška, to je gost puding, ki je namazan na sladek kruh v obliki prisekane piramide, ki predstavlja Jezusov grob.

Nanj so vtisnjene črke, ki označujejo besedno zvezo Kristus je vstal. Narejena je iz sira, masla, sladkorja, rumenjakov in suhega sadja.  

Na Finskem sladica iz ržene moke

Na Finskem za veliko noč pripravljajo sladico iz ržene moke, slada, melase, vode, soli in pomarančne lupinice.

Priprava je dolgotrajna in lahko traja od tri do štiri dni. Običajno jo uživajo skupaj z mlekom ali smetano. 

Kruhov puding s sadjem, ki simbolizira Jezusovo križanje 

Za veliko noč v Mehiki pripravljajo sladico, ki jo imenujejo capirotada. To je kruhov puding s sadjem, recept pa se spreminja glede na regijo. Simbolizira Jezusovo križanje, saj kruh predstavlja telo, cimetove palčke križ in klinčki žeblje.

Narejena je iz kruha, prepojenega s sirupom, zraven pa dodajo še oreščke, sir, sadje in posip. Običajno jo postrežejo na velikonočno nedeljo.

V Mehiko so jo prinesli Španci, priljubljena pa je postala, ker jo je enostavno pripraviti, saj je sestavljena iz sestavin, ki jih imajo ljudje pri roki. 

Komentarji (4)

Sara Kef (ni preverjeno)

Prinas pac2 dni prej puno alkohola pijemo,naslednji den puno jemo te pa vse izbruhamo umesamo jajca in mati izpecejo pito za nedeljo 🥰

zajčekdolgouhček (ni preverjeno)

glavna poanta teh tri dni je ka se nažrejmo pa napigejmo..in tak dale še 100 lejt

In reply to by Sara Kef (ni preverjeno)

JEZUS (ni preverjeno)

RAZLAGA:
Praznik sam ima korenine v judovstvu pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči, in ker je Kristus vstal iz kamnitega groba, podobno kot pišče pride iz jajca, je tudi krst simboliziral vstop v novo življenje. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre, ki je tudi dala ime prazniku v germanskem jeziku (easter ali ostern)

realnoo (ni preverjeno)

Debeli fuknjenec pa lijže asfalt in beton po varaši.....te se pa zalje z alkoholom. Znate un je psihič socialni.

Starejše novice