Tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji še nič ne kaže na ukinitev premikanja ure.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v Evropski uniji odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, bomo to nedeljo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas.
Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let.
Premikanje urnih kazalcev je bila v Evropski uniji običajno priložnost za razprave o ukinitvi premikanja ure, ki naj bi ga po predlogu Bruslja končali leta 2021.
Vendar se to ni zgodilo; načrte so poleg razhajanj članic glede tega, kateri čas uveljaviti, prekrižale tudi covidna ter nato energetska kriza in draginja.
Uro bomo premikali vsaj še naslednjih nekaj let
Predlog komisije je namreč obtičal na Svetu Evropske unije, ob vseh perečih vprašanjih, s katerimi se sooča Evropska unija, pa razprava o ukinitvi premikanja ure ne pride na vrsto.
Kot kaže, bomo uro v Sloveniji in Evropski uniji premikali vsaj še naslednjih nekaj let, saj je Evropska komisija v uradnem listu Evropske unije objavila časovni razpored poletnega časa za obdobje do leta 2026.
Predlog Bruslja za ukinitev premikanja ure je leta 2018 sprožila spletna anketa na ravni Evropske unije, v kateri je 84 odstotkov udeležencev podprlo ukinitev menjave časa.
Slovenija načeloma podpira ukinitev
Odločitev, kateri čas izbrati za stalnega, je komisija prepustila državam članicam, ki naj bi se med seboj uskladile in s tem preprečile zmedo pri delovanju notranjega trga. Vendar pa se je to izkazalo za zahtevno nalogo.
Države naj bi komisijo do aprila 2020 uradno obvestile, ali nameravajo trajno uvesti poletni ali zimski čas, vendar pa je razprava o tem ob izbruhu covidne krize zastala. Žogica je tako še vedno na strani Sveta Evropske unije, ki je nazadnje o ukinitvi dvakratne spremembe časa razpravljal pred približno tremi leti.
Slovenska vlada je ob predlogu Bruslja sporočila, da načeloma podpira ukinitev premikanja ure. V Sloveniji pa bi glede na takratna pojasnila ministrstva za infrastrukturo obveljal standardni zimski čas.
Po drugi strani je javno posvetovanje pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času.
Za spanje primernejši zimski čas
Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega. K uvedbi stalnega poletnega časa se je zaradi pozitivnih učinkov na turizem ogrevala tudi hrvaška vlada.
S tem pa se je začela kazati potencialna zmeda, ko bi na primer Avstrija imela poletni čas, Slovenija zimskega, Hrvaška pa spet poletnega. Pogovori potem niso dali rezultata.
Strokovnjaki za spanje sicer zagovarjajo stalni zimski čas, ki da je bolj usklajen z našim naravnim ritmom in zato najboljši za javno zdravje. Evropsko združenje za raziskave spanja je v pismu Evropski komisiji navedlo, da zimski čas izboljša spanec in je bolj zdrav za srce ter ima pozitivne učinke na telesno težo.
Z uvedbo zimskega časa pa bi se, kot so dodali, tudi znižalo uživanje alkohola in tobaka, pa tudi pojavnost raka. Izboljšalo bi se psihološko zdravje, pa tudi uspešnost v šoli in na delovnem mestu.
Članice Evropske unije so razvrščene v tri različne časovne pasove
V Evropski uniji velja ureditev poletnega časa od leta 1980, kar zagotavlja enoten pristop glede premikanja ure na enotnem trgu.
Nekatere članice pa so poletni čas začele uporabljati že pred tem. V Sloveniji so tako kot drugod v nekdanji Jugoslaviji premikanje ure uvedli leta 1982.
Članice Evropske unije so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, poletni čas pa so uvedle, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, srednjeevropski čas velja za 17 članic unije, tudi Slovenijo, vzhodnoevropski čas pa za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo.
