Statistični urad RS je objavil rezultate statistične analize splošnega zadovoljstva s svojim življenjem državljanov Slovenije in oceno zaupanja v sodstvo in politiko ter druge javne urade.
Na splošno je bilo zadovoljnih s svojim življenjem 65-odstotkov vprašanih, povsem nezadovoljnih je bilo 8-odstotkov, izrazito nizka je bila ocena zaupanja v politični sistem.
Statistični urad je v raziskovanju o življenjskih pogojih, ki ga izvajajo vse članice EU, lani dodal poseben sklop vprašanj, s katerimi so merili subjektivno blaginjo ljudi, starih od 16 let in več. Ljudje so svojo blaginjo pri večini vprašanih ocenjevala z lestvico od nič, kar pomeni povsem nezadovoljen, do deset, kar pomeni zelo zadovoljen.
Povprečna samoocena zadovoljstva je znašala sedem
V večji meri so bili s svojim življenjem v celoti zadovoljni dijaki in študenti (na lestvici so dosegli 7,9), mladi v starosti od 16 do 25 let (7,7) in tisti z višjo izobrazbo (7,7). Na stopnjo zadovoljstva vplivajo tudi višji dohodki, saj so tisti z višjimi dohodki svoje življenje v povprečju ocenili z oceno 7,7, tisti z najnižjimi pa z oceno 6,3.
Zaupanje v sodstvo in politiko ter druge javne urade
Podatki kažejo, da je zaupanje v družbene sisteme nizko. Povprečna subjektivna ocena zaupanja v policijo je lani znašala 5,5, pri čemer ocena deset pomeni popolno zaupanje. Še nižja je bila povprečna ocena zaupanja v pravni sistem, znašala je 2,7.
Najslabše so ljudje sicer ocenili zaupanje v politični sistem, kjer je povprečna subjektivna ocena dosegla 1,8, pri čemer na statističnem uradu opozarjajo, da so večji del odgovorov pridobili v času politične nestabilnosti, od februarja do aprila lani. Ta vprašanja so mnenjska, zato so odgovori lahko zelo odvisni od trenutnega družbenega ozračja, ki pa se lahko hitro spreminja.
Ocena odnosov s sorodniki, prijatelji in sodelavci ter občutek varnosti
Povprečna samoocena stopnje zadovoljstva z osebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji in kolegi na delovnem mestu je znašala 8,3, kar je najvišja vrednost od vseh merjenj zadovoljstva v tem raziskovanju. Z osebnimi odnosi so bili v še večji meri po pričakovanjih zadovoljni dijaki in študenti (8,7), v manjši meri pa materialno prikrajšani ljudje (7,7).
V svoji okolici, torej tam, kjer živijo, nakupujejo in hodijo na sprehode, se zelo varne ali precej varne počuti 96 odstotkov ljudi.
Foto: Maribor-Pohorje
