Vse višje temperature prinašajo rast poletne energetske revščine. Predstavlja resno zdravstveno in ekonomsko breme, a lahko posamezniki s prilagoditvami in uporabo naravnih metod hlajenja prispevajo k izboljšanju počutja v svojem domu.
Visoke poletne temperature so vse pogostejše, saj se podnebne spremembe kažejo z vse višjimi stopnjami segrevanja.
Poletna idila, ki jo večina ljudi povezuje s sproščenimi trenutki na plaži in ob bazenih, ima tudi temno plat, s katero se spopadajo številna gospodinjstva po vsem svetu.
Govorimo o poletni energetski revščini, naraščajočem problemu, ki ga je povzročila podnebna kriza in visoki stroški energije, ki postajajo breme za številne ranljive skupine.
Čeprav je energetska revščina najpogosteje povezana s hladnimi zimskimi dnevi, se je v zadnjih letih pojavila naraščajoča skrb tudi poleti.
Podnebne spremembe so namreč prinesle novo realnost, saj postajajo poletja vedno bolj vroča in ekstremna, kar povečuje potrebo po učinkovitem hlajenju v domovih. Energetska revščina tako ne izbira letnih časov in se ne konča s prihodom poletja.
Zaradi energetske revščine najbolj na udaru ranljive skupine
Ustrezna razpoložljivost toplote, hladu in električne energije za razsvetljavo ter napajanje gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav je danes nujna za dostojno življenje, toplotno udobje in zdravje ljudi.
»Kadar stroški energije predstavljajo velik delež dohodka gospodinjstva ali pa so porabniki zaradi omejitve stroškov rabo energije v svojih gospodinjstvih prisiljeni zmanjšati, govorimo o energetski revščini. K njej še dodatno prispevajo nizki dohodki gospodinjstev ter energetsko neučinkovite stavbe in naprave,« razlagajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Energetska revščina najpogosteje prizadene najbolj ranljive skupine, kot so brezposelni, upokojenci in slabo plačani zaposleni.
Pri tem pa lahko pomanjkanje ustreznega hlajenja v vročih poletnih dneh povzroči resne zdravstvene težave, vključno z vročinskim udarom, dehidracijo in poslabšanjem obstoječih zdravstvenih stanj. Poletna energetska revščina lahko povzroči tudi stres, nespečnost in težave s koncentracijo, kar dodatno poslabša kakovost življenja ogroženih posameznikov.
V energetsko revnih gospodinjstev pri nas živi več kot sto tisoč oseb
Epidemija koronavirusa, ki ji je sledil skok cen energentov, in vojna v Ukrajini, je v zadnjih letih še poslabšala že tako težke razmere za številne državljane Evropske unije.
Čeprav se je število ljudi, ki svojih domov niso mogli ustrezno ogreti, zmanjšalo z osmih odstotkov leta 2020 na 6,9 odstotka leta 2021, pa se je leta 2022 znova povečalo na kar 9,3 odstotka, poroča Eurostat, statistična služba Evropske unije.
Po ocenah Eurostata se z energetsko revščino v Evropski uniji sooča več kot 34 milijonov ljudi, mednarodna agencija za energijo pa opozarja, da se bodo zaradi podnebnih sprememb poletne temperature še naprej zviševale, kar bo vodilo v še večje število primerov poletne energetske revščine.
Kakšno pa je stanje pri nas? Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je bilo lani v Sloveniji energetsko revnih 62.000 gospodinjstev oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je približno 7000 več kot leta 2021. V teh gospodinjstvih pa je lani živelo okoli 102.000 oseb.
Kako doma v poletni vročini poskrbeti za dobro počutje?
Na ministrstvu za okolje navajajo, da je Slovenija energetsko revščino že začela naslavljati v okviru energetsko-podnebne politike, natančneje v zakonodaji, strateških dokumentih in z izvajanjem ukrepov za njeno zmanjševanje.
Med drugim je vlada sprejela Nacionalni energetski in podnebni načrt, Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, v javni obravnavi pa je trenutno tudi Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, v katerem so predstavljeni cilji za zmanjševanje energetske revščine za obdobje do leta 2026 in do leta 2030.
Poleg ukrepov, ki bi jih naj izvajala država, pa lahko tudi vsak posameznik prispeva k izboljšanju počutja v svojem domu poleti:
- Prilagodite uporabo električnih naprav: Izogibajte se uporabi električnih naprav, kot so pečice in pralni stroji, v najbolj vročih urah dneva. Raje jih uporabljajte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so temperature nižje.
- Uporabite naravne metode hlajenja: Poskusite uporabiti naravne metode hlajenja, kot so odpiranje oken v zgodnjih jutranjih urah in ponoči, da omogočite kroženje svežega zraka.
- Uporaba ventilatorja: Razmislite o uporabi ventilatorja, ki že z gibanjem zraka veliko pripomore, saj pomaga od telesa odvajati toploto.
- Uporaba sobnih rastlin: Pred osončena okna hiše posadite sobne rastline, da bodo absorbirale določen del energije sonca.
- Senčenje: Čez dan imejte rolete na osončenih oknih stalno spuščene, s čimer preprečite neposredno ogrevanje prostora s strani sonca. Okna so vir do 30 odstotkov neželene toplote, zato lahko s pomočjo rolet, zaves in podobnega znižate notranjo temperaturo za nekaj stopinj.
- Pred okno obesite mokro rjuho: Ko bo zrak prehajal skozi vlažno tkanino, ga bo vlaga ohlajala. Tudi enostavno pršenje vode deluje ohlajajoče, tako da lahko prostor osvežite tudi z navadnim pršilcem z vodo.
- Hidracija: Poskrbite za zadostno hidracijo, saj je pravilno pitje vode ključno za preprečevanje dehidracije in drugih zdravstvenih težav zaradi visokih temperatur.
- Izkoristite javne prostore: Če doma nimate učinkovitega hlajenja, izkoristite javne prostore, kot so knjižnice, trgovski centri ali drugi objekti z ustrezno klimatizacijo, da se ohladite.
