Psička Lady nekajkrat dnevno, ne glede na vremenske razmere, prihaja pred vrata hiše svojega najljubšega soseda, ki je umrl pred štirimi leti. Lady leži na pločniku, žalostno gleda proti vratom in nepremično čaka svojega pokojnega soseda.
Lady se je, ko je imela pet let, še posebej navezala na soseda, ki je živel v vzporedni ulici v Vodnjanu pri Pulju, kakšnih sto metrov stran od hiše lastnikov psičke. Ko je bil sosed Salko še živ, ga je psička vsak dan spremljala na vrt in v trgovino. Šla sta tudi na sprehode. Prav tako sta se redno srečevala v popoldanskih urah. Sosed jo je hranil in se pogovarjal z njo, je za Jutarnji list povedal latnik 16-letne psičke Marijan Kancijanić.
Dodal je, da je bil pokojni sosed Salko ledvični bolnik. Morda je Lady vsak dan hodila k njemu, ker se je želela prepričati, da se dobro počuti. Podobno je Salko vsak dan obiskal Lady, ko nekaj časa ni mogla hoditi in je okrevala, ko jo je povozil avtomobil. Salko je bil takrat zaskrbljen in je jokal zaradi psičke, Lady pa je kljub bolečinam močno mahala z repom, ko ga je zagledala, je še povedal.
Ko je Salko pred štirimi leti umrl, je izginil tudi del Lady, nadaljuje Kancijanić. Izpostavlja, da psička po Salkovi smrti vsak dan zjutraj in popoldne hodi do sosedove hiše in čaka pred njegovimi vrati, ne glede na to, ali sije sonce ali padata dež ali sneg.
Navezanost Lady do Salka je podobna skoraj stoletje stari resnični zgodbi z Japonske o psu Hachiku pasme Akita in njegovem lastniku. Prijateljstvo med človekom in psom ter pasja zvestoba sta postali svetovno znani zahvaljujoč celovečernim filmom o tej zgodbi. Hachiko je skoraj desetletje vsak dan čakal svojega lastnika, profesorja na tokijski univerzi, na lokalni železniški postaji. Tudi potem, ko je profesor nenadoma umrl.
