Tudi obseg morskega ledu na Antarktiki je bil drugi najmanjši marčni doslej, pokritost Arktike z morskim ledom pa je bila četrta najmanjša marčna, odkar se izvajajo te meritve, je sporočila agencija Evropske unije za satelitsko opazovanje Copernicus Climate Change Service.
Temperature so bile po podatkih Copernicusa nad povprečjem v južni in osrednji Evropi, pod povprečjem pa skoraj v vsej severni Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Precej nad povprečjem so bile temperature na severu Afrike, jugozahodu Rusije, v Aziji, na severovzhodu Severne Amerike, v Južni Ameriki, kjer se Argentina sooča z najhujšo sušo v skoraj 100 letih, Avstraliji in na obalnem delu Antarktike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na drugi strani so bile temperature pod povprečnimi na zahodu in v osrednjem delu Severne Amerike.
Rekordno topla leta beležimo že osem let zapored
Zaradi podnebnega segrevanja prihaja do taljenja ledu in zviševanja gladine morja, posledično pa do vse več opozoril o pomembnih prelomnih točkah.
V Copernicusu so podčrtali, da je bil obseg morskega ledu na Antarktiki letošnjega marca v primerjavi z marci v preteklih letih drugi najmanjši v 45 letih, odkar opravljajo te meritve. Hkrati je bil 28 odstotkov manjši od povprečnega obsega.
Pokritost Arktike z morskim ledom je bila medtem minuli mesec štiri odstotke pod povprečjem, kar predstavlja četrto najmanjšo marčno pokritost v zgodovini. So bile pa koncentracije ledu nad povprečjem na Grenlandskem morju.
Po podatkih Copernicusa rekordno topla leta beležimo že osem let zapored.
Medtem pa so Združeni narodi konec minulega meseca opozorili, da uničujoče posledice podnebnih sprememb nastajajo hitreje, kot se je sprva pričakovalo.
Prihodnje generacije bodo na najbolj vroča leta tega desetletja gledale kot na razmeroma hladna, tudi če se bodo izpusti fosilnih toplogrednih plinov hitro zmanjšali, izhaja iz poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).
Komentarji (4)
vrejme je takšno kakšno je samo človek nej - hujši od vremena
kje je sneg ki ste ga tako močno napovedovali, niti nad 2000m ga ni bilo.
Črne napovedi gor ali dol.
Človek se je tisočletja in stoletja vedno prilagajal naravi.
Le danes se moderen človek noče in išče izgovore in načine, da spremeni naravo.
Pred 3000 leti je na območjih severne Afrike rasla pšenica, ki je tudi sedaj tam že dolgo ni.
In nihče ni uporablja fosilnih goriv.
Narava se pač spreminja.
Potrebno bo razmišljati o pridelovanju takih kultur, ki bodo v določenih razmerah čimbolj dobro uspevale.
Ka pa jutranje pozebe,tau nikaj ne merite?!
Starejše novice
