Poleg morskih ježkov je v Jadranskem morju opaziti tudi vse več morskih kumar.
Na svetu živi približno tisoč vrst morskih ježkov, medtem ko jih je v slovenskem morju domovanje našlo enajst vrst.
Čeprav so vse naše vrste nestrupene, pa lahko kljub temu njegove bodice povzročijo neprijetno pekočo bolečino in manjše otekline pri nepazljivih kopalcih.
Glavni razlogi za njihovo množenje sta čisto morje in obilica hrane
Morski ježki živijo pod skalami in pomoli v morju blizu obale, najdemo pa jih lahko tudi v zelo globokih vodah. Ti iglokožci se prehranjujejo predvsem z algami in fitoplanktonom, prav hrana pa je velikokrat odvisna od njihovega množenja in populacije.
»Pred približno 30 leti je bilo v našem morju ogromno morskih ježkov. Ponoči, ko se ta bitja prehranjujejo, je bilo celotno dno ena sama preproga morskih ježkov,« je za Sobotainfo povedal Marko Štrkalj iz podjetja Marjetica Koper, ki skrbi za čistost naše obale.
»Njihova populacija se je nato močno zmanjšala, zadnja leta pa jih je ponovno zelo veliko,« še pove Štrkalj.
Dodaja še, da je poleg obilice hrane, njihovo množenje odvisno tudi od čistosti voda. Pred leti je bilo morje velikokrat motno, umazano in posledično ni bilo niti morskih ježkov.
V zadnjih letih je voda spet čistejša, k čemur pripomorejo tudi čistilne naprave in večja osveščenost prebivalcev, ki ne onesnažujejo narave.
Preberite še:
Kaj storiti, če vas zbode morski ježek?
Morski ježki, ki živijo v Jadranskem morju niso strupeni, zato njihov vbod povzroča samo neprijetno bolečino ali manjšo zateklino.
Bodice se po navadi v telesu zagnojijo in izpadejo same, lahko pa si pomagamo z iglo ali pinceto, s katero izkopamo tujek.
Pomaga tudi, če del telesa namočimo s toplo vodo, saj se bodica zmehča in lažje izstopi iz kože. Nastalo rano je seveda potrebno tudi razkužiti.
»Ježki se večinoma nahajajo v morju ob divjih plažah z veliko skalami in kamni, medtem ko jih v morjih ob bolj urejenih plažah ni toliko. Kopalcem še priporočam naj si v morju, kjer se nahajajo te živali, obujejo kopalne čevlje in se tako zaščitijo,« še svetuje Štrkalj.
Morski ježki na krožniku?
V nekaterih delih sveta, predvsem na Japonskem, meso morskih ježkov, imenovano uni, velja za pravo specialiteto. Gostje so zanj pripravljeni odšteti tudi do 100 evrov.
»Morski ježki pri nas še niso tako priljubljeni, medtem ko se v sosednji Italiji pogostokrat znajdejo na krožniku,« razlaga Štrkalj in doda: »Zagotovo se tudi v Sloveniji najde kdo, ki pripravlja to specialiteto, ampak je teh ljudi zelo malo.«
Sogovornik iz Marjetice Koper še doda, da je prosto nabiranje morskih ježkov ali katerih drugih bitij na morskem dnu prepovedano, je pa sicer teh primerov vedno manj.
Pogosti obiskovalci našega morja tudi morske kumare
V Jadranskem morju je opaziti tudi vse več morskih kumar, ki pa se podobno kot morski ježki širijo zaradi več razpoložljive hrane in čistega morja.
So zelo pomemben element v morskem ekosistemu, saj absorbirajo nekatere nevarne in strupene snovi, kot so težke kovine in razne bakterije.
Morske kumare, ki po obliki spominjajo na velikega polža, so povsem nenevarne človeku. Kot kulinarična specialiteta pa so priljubljena predvsem v vzhodni Aziji, kjer veljajo za pravo delikateso. Zaradi prelova so bile v nekaterih azijskih morjih celo ogrožene.
