Zgodovina Pomurja

Zatou ka je 90 lejt od priklucitve Prekmurja k matici, narod Panoncev, ki je od inda svejta drzal prijateljske odnose z Karantanijo se je na te dni zdrujzil z njin leta 1919 in bi rad napijso nikaj historije...
Od kod torej ime "Prekmurje". Osebno mislim, da izhaja iz starega poganskega korena Morana, poganska slovenska boginja smrti in razpadanja, trohnobe...vodotok reke Mure je nekoc bil bistveno drugacen od danes, bilo je veliko mocvirij in ozemlje je bilo skoraj neugodno za bivanje. Podobno skovanko najdemo tudi na Moravi, Moravcih in v reku Muri, kot vecno otozni, skrivnostni reki, ki tiho tece po svoji neskoncni nizini. Ozemlje je nekoc v rimskih casih bilo sticisce mnogih kultur, ki so prodirala proti Alpam in Istri, na tem ozemlju je najverjetneje potekalo veliko bojev. Tudi pozneje je veliko narodov, ki so zasedala ta podrocja ustanavljala svoje obmejne vojaske tocke, kot je npr. to pocel sam Napoleon. V 8. stoletju se zacno vdori Obrov in Avarov na tukajsnje ozemlje, pleme iz katerega se razvijejo poznejsi Madzari (na njihov jezik vplivajo tudi Turki) in prizadevanja Karantanskih Slovencev, v bojih proti njim se koncajo v rokah zmage tretjih nasprotnikov, Frankov. Zacenjalo se je tudi mnozicno pokristjanjevanje po Evropi. Ko so karantanski Slovenci ze izgubili svojo popolno samostojnost, se je zacela politicno udejstvovati tudi Panonija. Panonci so prebivali na zahodnem Ogerskem, Stajerskem do Drave in nize Maribora. Leta 840 je kralj vzhodnih Frankov Ludvik pobožni knezu Pribini (Prvina) podaril v alod vso Spodnjo Panonijo. Kneza Pribino je po njegovi smrti v bojih z Moravci (Slovaki) leta 860 nasledil sin Kocelj. Kocelj je velajal za omikanega, izobraženega in razsvetljenega slovenskega vladarja. Sklenil je mir z Moravci in imel z njihovim novim knezom Rastislavom dobre odnose. Zelo ga je zanimalo tudi delo svetih slovanskih bratov Cirila in Metoda, ki sta bila pri knezu Rastislavu. Ko sta bila brata leta 867 na poti k papežu v Rim, ju je Kocelj sprejel na svojem dvoru v Blatnem Kostelu, pri Blatnem jezeru v Panoniji (današnji Balaton). Dal jima je 50 učencev, da bi jih vzgojila in posvetila v duhovnike. V Rimu je papež potrdil bogoslužje v starem „cerkvenoslovenskem“ jeziku, leta 870 pa je bil Metod imenovan za nadškofa Panonije in Moravske. Bavarski škofje pa so Metodovemu delu v Panoniji in na Moravskem hudo nasprotovali, saj so se bali da bo njegova šola prodrla tudi v Karantanijo in na Češko, poleg tega pa so imeli omenjeno območje za svojo misijonsko deželo. Metoda so ugrabili in vrgliv ječo na Bavarskem. Spustili so ga šele na zahtevo papeža po treh letih. Metod se je iz ječe vrnil v Panonijo h knezu Koclju, ki je med tem sam vodil nadškofijo. Bavarski škofje pa so še naprej grozili tudi knezu Koclju. Slovenski knez Kocelj je leta 874 na nepojasnjen način izginil iz zgodovine, Metod pa je od takrat lahko svoje poslanstvo opravljal le še na Moravskem. Bavarci pa so med tem premagali in odstavili moravskega kneza Rastislava, ki ga je nasledil knez Svetopolk. Bavarski škofje so Metoda ponovno obtožili celo krivoverstva in Metod je spet moral v Rim na zagovor k papežu. Papež Ivan VIII. je sklical cerkveni zbor, ki je razpravljal o predloženih tožbah, Metodove nasprotnike pa je zastopal nemški duhovnik Viching. Metod se je pred papežem in zbranimi škofi opral naprtene mu krivde in papež mu je ponovno obnovil ter potrdil cerkveno nadoblast na Velikomoravskem in v Panoniji. Zaukazal je, da morajo biti Metodu pokorni vsi duhovniki, neglede na to ali so slovenske ali nemške narodnosti. Poleg tega je papež Ivan VIII. Metodu obnovil privilegij, da se sme v njegovi nadškofiji uporabljati božja služba v slovenskem jeziku, pod pogojem, da se berilo in evangelij čitata najprej v latinščini, nato pa še v slovenščini. Metod je nato z vso vnemo nadaljeval svoje misijonsko delo. S pomočjo dveh učencev je prevedel sveto pismo stare zaveze, razen dveh knjig Makabejcev. Krstil je tudi češkega vojvodo Borivoja in njegovo ženo Ljudmilo, nato pa še obiskal grškega cesarja Bazilija v Carigradu. Cesarju Baziliju bi naj pustil tudi nekaj slovenskih duhovnikov ter slovenskih bogoslužnih knjig, s pomočjo katerih bi se naj razširilo tudi slovensko-slovansko bogoslužje po Makedoniji, Bolgariji in Srbiji. Metodu je začelo njegovo zdravje močno pešati v petinsedemdesetemu letu, kar je bila takrat zelo visoka starost. Zato so ga njegovi učenci vprašali koga bi želel za svojega naslednika. Odvrnil jim je, da bi izbral Gorazda, ker je domačin, svoboden človek, pravoveren in dobro poučen v latinski književnosti. Zadnjo službo božjo je Metod opravil, že hudo bolan, na cvetno nedeljo 885. leta, ko je blagoslovil kneza, svoje duhovnike in ves narod. Umrl je komaj tri dni za tem, 6. aprila 885, pokopan pa je v Velehradu na Moravi v današnji Slovaški. Papež Štefan VI. je mislil, da je Metod svojevoljno postavil za svojega naslednika Gorazda, zato je h knezu Svetopolku poslal tri poslance in od njega zahteval, da Gorazdu prepove izvrševati škofovsko službo, obenem pa je tudi odpravil službo božjo v Slovenščini. Svetopolk je zato 886. leta z vojaško silo izgnal okoli dvesto slovenskih duhovnikov iz svoje države. Najpomembnejši med njimi so bili Gorazd, Klemen, Naum, Sava in Angelar. Gorazd in Klemen sta postala nato bolgarska škofa, drugi Metodovi učenci pa so slovensko bogoslužje razširili zlasti po Dalmaciji, pa tudi drugih današnjih južno slovanskih deželah. V slovenskem jeziku in po rimskem obredu so praznovali božjo službo po Dalmaciji in otokih, v Istri ter večjem delu današnje Hrvaške, slovensko bogoslužje grškega obreda pa se je uveljavilo in ohranilo med Srbi, Bolgari in Makedonci.
Pribina in Kocelj sta gospodarila celo po panonski hrvaski, medmurju (medzimurje). Glavno mesto Panonskih slovencev ni bila Murska Sobota ampak pribinov grad Blatnem jezeru; oz. takratnem lepo poimenovanem Blatogradu. Pribina je veliko dal na krscansko vero, zato mu je leta 850 solnograski (salzburski) nadskof Luitpram posvetil cerkev Matere Bozje, ki jo je dal sezidati v svojem glavnem mestu. Pri tej slovesnosti je sodelovalo 17 slovenskih in 17 nemskih plemenitasev. V Blatogradu je dal postaviti se drugo cerkev in sicer posveceno svetemu Adrijanu (no danes imamo ime vasi Odranci poimenovano po temu muceniku; originalno so se Odranci imenovali Adrijanci) ter Janezu Krstniku. Knez Kocelj pa je postavil cerkev v Turniscu, Gornjih Petrovcih (Nedelja), Rogasevcih, in v Selu! Pridiga se je zacela po posredovanju Metoda in Cirila v cerkvenoslovanskem jeziku, jeziku ki je podoben panonskim Slovencem. Podoben je tudi jeziku okoli Makedonije oz. Soluna, obstaja mnogo teorij, ena izmed njih je Venetska teorija, ki pravzaprav zanika panslovansko teorijo priseljevanja izza Karpatov v 6. stoletju in pravi, da so tu Slovenci - takrat se Veneti, Vendi, (Slo-Vendci) ziveli ze od nekdaj...in imeli celo podoben jezik kot danasnji Makedonci. O tem obstaja veliko raziskav...
Po Kocljevi smrti leta 874 pa je zaradi nemskega in madzarskega vpliva vedno vec prebivalcev bilo deleznih asimilacije, oz. germanizacije (Prleki) in madzarizacije (Prekmurci), ki poteka se danes.
Pa da dodam se en zanimiv clanek iz prekmurskih Novin, 17. stev. aprila 1921. (Se opravicujem, ker nimam sumnikov na tipkovnici)
"Kda so Madjari prisli v krscansko Panonijo, so bili esce poganje, zato so strasno skodo napravili svetoj Cerkvi. Vse so razruesili kod so sli, tak da so bavarski skofje l. 900 pisali svetomi Oci Ivani IX.: "Madjari so prisli v nase kraje, odpelali nisterne luedi v robstvo, druege so spoklali, tretje z lakotov in zejov po vozaj vmorili in jih tak brez racuna vnicili. Plemenite moze in postene zene so odvlekli v suznost, pozgali so boze cerkvi i vse tak razruesili., ka v celoj Panoniji, v nasoj najveksoj pokrajini niti ene cerkvi vec ne' . Iz toga vidimo stalisc krscanstva. Ki so ostali zivi so se skrivali po logi in bregovji. Cerkev so ne smeli zidati, mesnikov i ocivesne boze sluezbe ne meti, deco so na skrivnem krstili. Tak je bilo vse delo sv. Metoda na nikoj djano. ...."

To je bolj zgodovina Prekmurja kot "Pomurja"....ne mešat pojmov

He, he, he, hahahahahahha...
Almanah, hahhahahaaa, woooooooooouuuiiiiieeee!  Daj še....

Boltz. Ti je pojem ČATAR kaj poznan? Zgolj informativno. Še sam se ne spomnim kdaj in v kateri knjigi sem to pobral.

hja kaj je res je res......če pa ste teleta...pa so vaše krave krive....

ej, tej almanah najeda s tem Pomurjem/Prekmurjem/Prleki v vsaki božji temi.

Čiglij ga vse v Prekmurje moti nonstop težači na PREKMURSKEM forumu. Očitno ga Sobotainfo privablja kak luč vešče. Samo ges ga man zadosta!!!!!!!!!!!

Sobotainfo: man dva tehtna predloga:

- dodajte opcijo "ignore", ki de poste tistih, ki jih bo posameznik dal na "ignore", skrila (tak ka majo na forumu Financ). S tem bom lejko almanaha eliminiral iz mojega vidnega pojma, ker mi najeda živce
- pomagajte tem prlekom napraviti kakšen prleški frum, ka de lejko onanirali tam. Please, please, please. POmagajte jim, če so rač. nerazviti pa jim napravite kakšno mini verzijo Sobotainfo, ki se bom imenovala "Prlekija über alles".

zblojeni mater si zablodja.....samo opozarjam ko izkoriščate ime "pomurje"....nič drugega.

To je zgodovina Panonije almanah(in ne boj tak lokal patriotski:D), isto za druge vala! prosin razmite me, stero ozemlje je nej obsegala samo Prekmurja! Tuj Porabja, Mezdimurja, del Slavonije, del Stajerske do Drave z Mariborom. Ide kda v Maribor pa si oglednite Kocljev spomenik, ce ste tak pametni...
Sramota no... Marduk te izraz mi je nej poznani. Razlozi ga prosim.
Drugace pa predlagam, da se ta tema izbrise, upam ne bo prislo do kaksnih ekscesov. Slovenci, se ocitno nismo dovolj zreli za kaksno koli lastno drzavo. To se kaze v razlicnih podrocjih. Sicer mi je znano zakaj in kako... ko je dolocen narod podvrzen tisocletnemu izkoriscanju, napadom, postane defenziven. Slovenci smo od nekdaj bili vojaski narod, naj kdor pravi kar hoce, to se vsidra v nase gene, da lahko prezivimo...vsak organizem se bori proti tujku, ce je manjsi pa se bolj. (to mnenje sem si izposodil od Franceta Bucarja). Bratomorne vojne niso potekale le v med poganskimi in krscanskimi Slovenci, kakor beremo iz Krsta pri Savici, velikega pesnika Franceta Preserna, temvec so potekali tudi v 20. stoletju po koncu 2. svetovne vojne...

in almanah se opravicujem, ce sem te mogoce uzalil s tem izrazom. Prlekijo in Stajersko man isto rad kak Prekmurje, Prkecke zenskice pa Stajerke se stokrat bole. Obozujem Lotmerk, eno najlepsih mest v Sloveniji in Maribor, ge so najbolj prijazni, odprejte lidje doma.Zijvo san najmenje 3 lejta v Gornji Radgoni kak dojencek in se z srcon ta zelo rad vracam. Upam, ka te vsi skup pomirili svoja custva, Prleki, Prekmurci, pa te odkrili ka mamo vec skupnoga, zatou san scel napijsati to temo, ka bi rad pocastil vse skupaj. Prislo je pac do ekscesov posameznikov, liki znan ka so vsi posteni, dobri, ponosni Slovenci nej taksni.
Ponosen sem, ker sem Slovenec! In jebite se vsi keri ste proti temu. Ce van kaj ne pase, nam patriotom vsaj ne zvekarite tu gor, ka ste bedni.

Doh, sem upal, da boš vedel. Bili bi naj neka osebna/elitna bojna enota z veeelikimi meči.
Izraza se spominjam  iz nekega zelo starega leposlovnega dela (zgodba je vpeta v čas obrskih vpadov in navideznih zavezništev z njimi). Knjigo sem pa prebral že pred več kot desetletjem.
Pa sem upal, da bi mi kdo to vedel potrditi ali pojasniti - če so obstajali.

Marduk hvala ti na informacijah. Taksnih odgovorov sem si zelel tu gor! Zelo lepo od tebe, da si mi povedal nekaj novega. Katero knjigo pa si prebral, slucajno se spomnis kaj vec?
Jaz sem slisal le za elitno enoto Hervardov (Harati, udarjati, poznejsi vojaski sloj se pozneje umakne na jug z druzinami in se posrbizira in nastane hervaski, hrvaski, horvatski, kroatski, croatski narod), pa se to karantanskega glavnega mocnega vojaskega sloja. Ti strazarji so bili opremljeni z meci po imenu Schiavona(italjansko), oz. Slovenka, kar nam prica zgolj o tem da smo Slovenci bili resnicno vojasko napredni in dodobra izurjeni za posebne naloge. ki se je boril najbolj proti Turkom v Otomansko - Beneskih(Venetskih) vojnah, proti Obrom na vzhodni meji, proti Frankom na severu in Bavarci(poznejsi Avstrijci - poimenovani po Slovenskem hribu "Ojstrici"), ki si nas tudi podredijo ko sprejmemo krscansko vero...pod karantanskima knezoma Hotimirjem in Gorazdom.

AJA, zdaj sem se spomnil, mogouce si mislo kaksno pleme Obrov : Catari? Čotrić (srbsko, bulgarsko Kotrić, Kotorica, srbsko pomeni kotar cetrt, kvarter,)  za obre je se nej tocno znano sto so bili, edni pravijo ka so predniki plemena Ogrov, steri so se definitivno krizali z turki zatou mas gnes madzare keri majo podoben jezik kak turki, te drujge pravijo ka so bilij Obri neksne vrste Avari, slovansko pleme, Avri, Abri, Obri (Obraniti), srbsko ime familij npr. Obrić, Obranovići, Rimljani so jih imenovali slovani, steri so prodirali v evropo v 6. stoletju. Zanimijva je namrec Zakarpatska teorija priseljevanja "slovanov" v 6. stoletju iz rok rimskih zgodovinarjev, steri so verjetno mislili na Avare, Obre, steri so napadali ozemlje  Venetov, Illyrov, staroselcev, torej so se vsi "slovani" nej vsi preselili se v 6. stoletju, liki so tu ze od nekdaj. Pozneje so se mesali z plemenov z podobnim jezikom. To je dokaz za Venetsko teorijo. Vis ka so nas ze od nekdaj zvalij "Vendi", staroselci, rimljani so celo plemena iz severa poimenovala Vandali, oz. plemena iz Baltika, stera so dokazano mela korelacijo in medsebojne stike, religijo ze od nekdaj z Vendi na nasih tleh (Poetovia oz. Ptuj ; POT OVIJA, Celeia, Kaleja, KALE, CELJE!) z takoimenovano "Jantarsko potjo" stera je sla ravno skoz Potovijo, oz. danasnji Ptuj! Imeli so celo podobne besede; slovensko: ptic, vandalsko: ptach....glede karantansko obrskih vojn so torej znani boji in navidezni pakti kak si pravo med Obri in tukajsnjimi prebivalci. Obre smo premagali sicer z pomocjo Frankov pa Bavarcev, liki smo slabo gor placali z podjarmljenjem kda smo spadnole pod Karla Velkoga, frankovsko sveto cesarstvo...obri so se pa so se umaknili v Bulgarijo pa Srbijo(sce gnes se npr. lejko gucijs srbski jezik v bulgariji, pa do te tan razmili)
In sce neverjetno podobnost catarov z versko sekto "katarov"(stero poznamo iz francije): vir Wikipedia:http  sl.wikipedia.org/wiki/Katari
" Ponekod so bili znani kot bougres (Bolgari), kar nakazuje na njihovo balkansko poreklo njihovih bogomilskih prepričanj. Rimskokatoliška cerkev jih je prograsila za heretike.
Vse skupaj, se je začelo na Balkanu z bogomilstvom, svoje globoke korenine pa ima v perzijski religiji, manihejstvu in krščanstvu. Medtem, ko je prevoverna katoliška cerkev s sedežem v Rimu v 12. stoletju vse bolj padala v hedonistične in tržne oblike življenja, ter se neposredno vključevala med plemstvo in oblast, so z vzhoda, natančneje iz Bosne na Balkanskem polotoku pričele v vse bolj moralno razuzdano in pokvarjeno Zahodno Evropo prihajati nove zamisli o preprostem in predvsem asketskem življenju, ki so se med revnim ljudstvom začele hitro širiti, predvsem ob pogledu na njihova bogastva in izprijenosti polne plemiče. Rimska cerkev se je ob tem pojavu počutila ogroženo, saj ji je padla podpora. Najprej so jih poizkusili spreobrniti, za kar se je še posebej trudil sveti Bernard, ko pa so sprevideli, da so vsi poizkusi zaman in, ker se je zdela nevarnost prevelika, je zamisel o vojni dozorela. Leta 1208 je papež Inocenc III. sprožil pravo križarsko vojno proti katarom.
IZVOR KATAROV
Katarska religija se ni razvila in oblikovala v Evropi, pač pa je tja že oblikovana prišla z vzhoda. Na zahodu, je le doživela nekatere majhne spremembe. Kar danes razumemo katarizem 12. stoletja se je začelo še v stari perzijski državi (550 pr. n. št. – 331 pr. n. št.), s staro perzijsko religijo, ki je učila dvojnost. Dobri bog (ORMUST) proti hudobnemu duhu (ARIMAN). Med njima pa poteka boj za prevlado. Mani iz Babilonije je okoli leta 242 ustanovil manihejsko religijo, v kateri je povezal stari perzijski dualizem, egiptovsko gnozo, mitraizem, krščanstvo ter indijsko reinkarnacijo. Iz več religij je tako ustvaril novo religijo. Če njegov nauk zelo posplošimo, se glasi nekako takole. Dobri Bog je ustvaril duhovni svet (duša, duhovna bitja), hudobni duh pa materialni svet (mesenost, poželenje, užitke). V Perziji so bili manihejci preganjani, ker so odpadli od perzijska religije (Manija je dal okoli leta 276 perzijski šah križati) in zato so se umaknili v Indijo, kjer še danes obstajajo (Parsi/Parši) ter na ozemlje Rimskega imperija. Zaradi svojega odpadništva od praktično vseh tedaj znanih velikih religij, predvsem pa krščanstva, ki je leta 313 postalo tolerirena religija, leta 395 pa državna religija, so manihejstvo preganjali tako na zahodnem (do 5. stoletja) kakor tudi na vzhodnem delu imperija (do 13./14. stoletja). Kot zanimivost velja omeniti, da je proti njim pisal tudi sveti Avguštin v svojih Izpovedih, ki je kar nekaj let svojega življenja preživel v njihovih miselnih krogih. V Mali Aziji in Siriji, kamor so se manihejci zatekli, je neki Pavel iz vzhodne Turčije v 6. stoletju delno priredil njihovo verovanje in nastali so pavlianci. Na vzhodnem delu cesarstva, ki se je po letu 476 imenovalo Bizanc, so manihejci preživeli preganjanje, ki se je na zahodu zaključilo v 5. stoletju. V 10. stoletju so se tako pojavili na ozemlju bolgarskega cesarstva pod imenom bogomili, vendar pa je njihov nauk dovolj jasen, da jih lahko povežemo z manihejci. Iz Bolgarije in Srbije jih je v 12. stoletju pregnal Štefan Nemanja. Prebegnili so v Bosno, kjer so oblikovali bosansko cerkev, ki je bila v tistem času edina v Evropi, ki ni nudila podpore plemičem pri oblikovanja oblasti (več o bogomilih in bosenski cerkvi piše Ignacij Voje v Nemirnem Balkanu). Morda je zelo zanimivo to, da so sebe imenovali kristjane, čeprav so bili daleč od pravovernega krščanstva. Priznavali so Novo zavezo in molitev oče naš, verjeli pa so da je stvarnik vsega oprijemljivega hudič, vsega nevidnega pa Bog.
Potovanje bogomilov na sever se je v Bosni ustavilo. So bili sicer posamezni poizkusi, da bi se bogomilstvo razširilo na današnjem dolenjskem in v kranjskem, kar priča pismo papeža Gregorja IX. leta 1233, ki je pisal o širjenju herezij in omenjal tudi ti dve pokrajni, vendar pa so rezultati nezadovoljivi. V 15. stoletju je bosensko bogomilstvo propadlo in se islamiziralo pod Turki. Podobnosti manihejstva in bogomilsta na Balkanu in v Mali Aziji s katarizmom in albižanizmom v južni Franciji so dovolj zgovorne, da moremo govoriti o eni religiji, za katero pa ne vemo po kateri poti je dospela v Francijo. Vse kar vemo je, da so imeli manihejci v 12. stoletju v Franciji zborovanje, ki ga je vodil neki Grk (iz česar lahko skelpamo, da so prišli iz Bizanca), ki je tam ustanovil Albižansko cerkev, ki se je zelo razširila predvsem na jugu Francije, kjer se je razširila tudi med plemstvom (vanjo so vstopali grofje in drugi plemiči), medtem ko so jo na severu Francije zatrli. V Italiji so jih imenovali patareni, po predmestju Milana, kjer so bili dokaj razširjeni. Sami sebe pa so imenovali katari, kar pomeni čisti. Tudi ime katari, ki so si ga sami nadeli, in ki izhaja iz stare grščine, nam neposredno priča, da so verjetno prišli iz Bizanca. Čeprav so manihejci, oziroma katari prevzeli Jezusa in Jezusov evangelij, jih vseeno ne moremo imenovati za krščansko herezijo, saj je njen miselni tok perzijskega izvora. Je pa res, da so katari, predvsem v Evropi postajali mnogi odpadniki od krščanstva..........."

 

Knjigo sem prebral dobesedno pred več kot desetimi leti. Izdana je bila, mislim, da še pred 2.sv. vojno. Naslova se pri najboljši volji ne morem spomniti.
Ne, čatarji so bili poimenovani kot enota; se pravi kasta bojevnikov.  Mislim, pa, da je bila zgodba spisana precej po vzgledu: Pod svobodnim soncem; le, da se ni dogajalo pred obzidjem Bizanca. Vem, da so bili nasprotniki/zavezniki Obri; spominjam se še besedice za njihovo gradišče - hring.
Sicer pa ne vem, če so to zgodovinska dejstva ali pa je šlo zgolj za fikcijo in ohrabritev oz., narodno prebuditev ljudstva. To je bilo takrat dokaj pogosto v literaturi.
Sicer pa poznam tudi vse zgoraj naštete "herezije" in še nekaj več. Vse to pa me je tudi zanimalo že kar precej let nazaj.

pohvalno ka sta napisala ka lehko tude ostali zvemo marsikaj novega o naši zgodovini, me pa zanima tu nekaj tan si omejno odkje ime odranci, pa bi bilo zanimivo zvediti še za ostale kraje v prekmurji odkje izvira ime

Na občinskih spletnih straneh; heh.

aja za vas Odranci? Nej njihova obcinska stran nema omembe Adrijanci. Te podatke skrbno varuje Cerkev. Vir? Mislin ka san ga pred lejtame doubo/presto iz knjige Ivan Zelko; "Zgovovina Prekmurja" no notri je seveda dosta vec napijsanoga,...tuj do turskih vpadov pa zasuznjevanja lidij, najbole zensk...kere si seveda lejko odkujpo za velke "pare":P od njih...seveda je knjiga napijsana bole na krscanskon poudarke, samo naj vas to ne moti... Priporocan se knjigo Matija Slavica: "Nase Prekmurje". Pa tuj kakso Valvasorjevo delo nebi skodilo za zacetek. Osebno so me ti avtorji prepricali ka je nej vse tak tocno, kak nas fcijo v solah... Imena vasi ponavadi skrivlejo svoje zgodbe, zatou te po cejloj evropi najsli "skrivnostna" starodavna slovenska/venetska imena krajof, toponime...od Francije, Spanije, avstrije ka ne omenjan (Ojstrica; hrib) pa imena rek z korenon Wendae, Vind,... izvor jezika prekmurscine, slovenscine te pa najsli v sanskrtu, npr. Istarodavne Indijske(ze pa tej V-indi), v delu "VEDA", knjiga pomeni tocno to: "VEDENJE". Ja besedo "gucati", oz. govoriti te edijno najsli samo v ton jeziki: sanskrt "gudjati", ka ne omenjan stotine drugih podobnih imen besed, do Gorovath, gorovnat, desh; dezela, ava: drzava, stan;stan, agni;ogenj, NIRVANA; MIR VANA; Mir zunaj , vani,(vana je bil Venetski raj), Krishna - Kresnik(bog), Shiva - Ziva (boginja), Himalaya (hima/zima), primer dvojine prav tako v sanskrtu z istimi koncnicami,...
Who knows,... ovaci pa smo ze zaj kak narod Slovenci genetsko tak pomejsani kak pravi Evropejci...

a glej ga zlomka; na Wikipediji san najsel "Odranci";
Osmerokotna župnijska cerkev sv. Trojice je bila zgrajena leta 1967.
Naselje se prvič omenja leta 1322 z imenom Adrijanci... verjetno pa je ime vasi izhaja veliko let pred tem.  Torej Sveti Adrian je bil zavetnik te vasi.
Se nekaj utrinkov iz preteklosti, in zelo zanimivo branje, se en dokaz kak je Cerkev informejrana o nasi zgodovini
www.slomsek.net/Slomsek/Template/

Po smrti kneza Koclja pa je knezevina Panonija ostala skupaj z knezevino Karantanijo kot kraljestvo "Regnum Carantanum" pod kraljem Arnulfom Koroskim, Zgornja Panonija pa  po vdoru madzarov izgubi avtonomijo popolnoma.  Glavno mesto Blatograd izgine in pridejo madzari in zasedejo to podrocje, tezisce Panonije pa se umakne v Slavonijo, oz. takrat se del Karantanskega kraljestva (ker se pac Arnulf po zgodovinskih virih naglasa z nazivom kralja Karantanije in Panonije) imenovano Slovenijeh (lat. Sclavoniae) z knezom("dux") Braslavom (880 - 896).
spodaj: kip duxa Pribine , KNEZ ("kralj" Spodnje Panonije) v bojni opravi (umre v boju proti Moravcem - Slovakom (slovencem)

grb Panonije

Naslednjic pijsen o bojih med Oktavijanovimi in Cezarjevimi legijami in Pannonijo, ki je podprla Cezarja ter Kleopatro oz. Egipt...

.. ciloj san uspeu prešteti tau temo .. .. zanimivo jutranje čtivo ob kave ..

@Boltzmanovakonstanta , si pa verjetno do zdaj (ti) lastnik tehnično najbole dovršenoga posta ( napisanoga 19. 8. 2009 ob 15:20h)  s podanimi linki etc. .. desetkič za volauj ..

Marduk, san pijto ženo kera je zgodovinarka, če pozna čatare, pa je pravla ka se ne spoumni ka bi gda ge čüjla za takšno staroslovansko vojaško enoto. Mi je pa omejnila četare, tou bi naj bilij vojaki, keri so vodili negdaj skupine vojakov v boj. Od tü bi tüdi naj prišo te izraž četa za vojaško enoto. Po njih se imenüje tüdi več vasi na zdajšnjih območjih Češke, Mađarske, Hrvaške...

Bolcman vsaka čast za volou ka se ti dalo pijsati,
Zanima me ge tak se je nahajo Blatograd točno?

Baje bi naj bil pri kraju Zalavar.

Citirano še iz časopisa Porabje, časopisa Slovencev na Madžarskem (Monošter, 17. novembra 2005 Leto XV, št. 33, cena: 50 Ft):

Bolj pomembna je »prava zgodovinska« preteklost, in sicer zato, ker je bil Blatograd ali Blatenski kostel blizu jugo-zahodnega brega Blatnega jezera v porečju reke Zale sedež slovanskega kneza Pribine, ki je tu postal kristjan in močna opora pri širjenju krščanstva med Slovenci. V Blatograd sta se večkrat mudila brata Ciril in Metod, ki sta obiskala panonskega kneza Koclja, ki se je navdušil za njuno delo. V tem času – okoli leta 869 – je bil Blatenski kostel središče slovanskega političnega in kulturnega razvoja.

Še link.

.

Dexter. Čisto možno...
Drugače pa, kot je že nekdo rekel: Če iščeš začetke, postaneš rak. Zgodovinar vidi vzratno; nazadnje tudi verjame vzratno.

Marduk: Nekaj informacij.
- Zgodovinopisje temelji v prvi vrsti na pisnih virih, šele potem na ostalih - materialnih. Za čas Spodonje Panonije je zelo malo pisnih virov. Tako da za starejša obdobja, kjer ni pisnih virov lahko zgodovinopisje prepusti svoje delo arheologom.
- Zgodovinopisje bi naj uporabljalo regresivno metodo - od bolj znanega k manj znanemu, od mlajših obdobij do starejših.
- Zgodovinopisje mora razumeti dogajanje in pojme v določenem obdobju tako, kot so bili in obstajali takrat in jih ne meriti/ocenjevati/razlagati z današnjimi merili/pojmi/idejami.
- Če vse našteto povežem in na kratko povem: resno zgodovinopisje torej lahko o Spodnji Panoniji pove bolj malo dejanskega/resničnega, ker je zelo malo virov. Stvar interpretacije pa je, kako stvari skuša predstaviti tako strokovni in laični javnosti. Če so v ozadju kaki nacionalni interesi - npr. čigav je knez Kocelj, Pribina, Ciril in Metod... pridemo hitro na spolzko polje, kjer takratne stvari ocenjujemo iz današnjega zornega kota, z današnjimi merili in idejami (nacionalizem).
Da pa ne bi mislili, da sem proti temu, da se o tej zgodovini uči in jo raziskuje.
Mora pa se povedati, da je to zgodovina tega prostora, ne pa zgodovina Slovencev, Slovakov, Poljakov, Madžarov ali kogarkoli že. Ker ti narodi so v modernem smislu, kot ga razumemo danes stvar 19. in 20. stoletja, za kateri vemo, kam sta s svojimi blodnjami pripeljali.
Je pa normalno in legitimno, da vsak išče svoje začetke nekje v zgodovini. Vendar naj začne od bolj zanega k manj zanemu.
Ker človek brez zgodovine in identitete je potem res lahko samo še "globalist", potrošnik, rastlina brez korenin, ki se prehranjuje s sodobnimi umetnimi gnojili...
Malo samo v razmislek.

9bris, torej HOCES POVEDATI, DA SLOVENCI NIMAMO SVOJE ZGODOVINE!  Avstrijci pa jo npr. imajo...toliko o tem, zdaj vam je vsem prisotnim jasno kako se obravnava slovenska zgodovina. In to kar trdis " Zgodovinopisje temelji v prvi vrsti na pisnih virih, šele potem na ostalih - materialnih." je sramotno. Potemtakem se ne cudim zakaj smo tako hlapcevski narod. Ko bodo zaceli zgodovino jemati bolj materialno in manj iz rimskih ali nemskih ali srbskih rok, potem lahko govorimo o pravem pojmu zgodovine... Sicer pa mi ni jasno zakaj dolocene artefakte, spominjam se svastike, ki so jo izkopali v Dolgi vasi skrivajo pred ocmi in jih zapirajo v muzeje... ja in potem vprasas kaksnega zgodovinarja od kje ta predmet, ti bo povedal ; "ja najverjetneje, mogoce, je slo za nekega popotnika, ki je preckal prekmurje,...ki je bilo pod Iliri" ok in potem ga vprasas kdo za vraga so bili Iliri in kratkomalo nima pojma,... zakaj potemtakem zgodovinarji obravnavate Ilire kot neki narod, ko pa nimate dovolj pisnih virov?! Zakaj Panonci ne moremo imeti Kneza Pribino za Slovenca, ki je siril stari prekmurski jezik med nas s pomocjo krscanske vere in je veliko vec znanem o njem kot o enih skrivnostnih Ilirih?!

in npr. kaj je pravi materialni dokaz, ki prica zgodovino? Gen, nosilec podatkov, s katerim se ukvarja prava znanost, genetika, ne pa neki politicni aktivisti, in npr. jugonostalgiki...
Nazalost prave znanstvene raziskave naletijo na gluha usesa, se vec v kosih za smeti, saj se npr. nasi akademiki in jugonostalgiki, kot npr. Repe, dr. Stih ne upajo soociti z resnico in se raje umaknejo... znanost pa caka...
npr. nekaj insertov oz. povzetek iz
ETRUSCANS, VENETI and SLOVENIANS: A Genetic Perspective
(J. Skulj The Hindu Institute of Learning, Toronto, Canada. 2005-4-22)
Genetske primerjave Slovencev z drugimi narodi Evrope, kažejo da segajo genetske korenine Slovencev globoko v daljno preteklost, saj je povprecna starost genetskih skupin podedovanih po materi, pri Slovencih ~24,400 +/- 2,700 let, kar je zelo blizu evropskega povprecja, ki je 24,600 +/- 2,800.  Pri Slovencih je navzocih 17 % takozvanih evropskih genetskih zaznamovalcev U4 in U5, ki izvirajo iz zgodnje stare kamene dobe.  Zato ni tako presenetljivo, da je tudi precejšna genetska sorodnost med današnjimi Slovenci in anticnimi prebivalci Evrope. Genetske primejave okostnjakov iz Etrurije ter Venetije z današnjimi Slovenci kažejo na te znatne sorodnosti.  Primerki so vzeti od okostnjakov-njihovih veljakov-iz grobnic, nastalih med 1. in 7. st. pr. Kr.  V te primerjave je vkljucenih 5 okostnjakov iz mesta Adria, ki je sedaj v pokrajini Veneto-v rimski dobi pa je bila Adria v provinci Venetia et Histria.  Izmed etrušcanskih in venetskih primerkov so genetsko najbližji Slovencem prav ti ~2,400 let stari okostnjaki iz Adria; kar 4 od 5 (80%) ima genetske vrste ki se sedaj najdejo na Balkanu.  Sedaj ~20% Slovencev nosi genetske vrste ki so prisotne pri ~2,400 let starih okostnjakih iz Adria.  Tako se genetski podatki skladajo s teorijo kontinuitete na ozemlju Slovenije-in podpirajo Venetsko teorijo, ki zagovarja sorodnost Slovencev in anticnih Venetov.  Genetska sorodnost pa tudi obstoja med današnjimi Slovenci in 6000 do 14000 let starimi okostji iz vzhodnih Alp, kar tudi dokazuje genetsko nepretrganost med Slovenci in anticnimi prebivalci okrog Alp.
  
ABSTRACT
Frequencies and age estimates of the mtDNA haplogroups that occur in Europe reveal common genetic substratum characteristics.  The age estimates of the haplogroups and their major sub-clusters in Slovenians and other populations of Europe, show that the Slovenian weighted average age is ~24,400 +/- 2,700 years versus ~24,600 +/- 2,800 years for the European average, making the Slovenian lineages close to the European average in age.  Slovenians also have at 17%, a relatively high percentage of U4 and U5, both recognized as Upper Paleolithic, largely European mtDNA lineages, whereas, the European average is 12 %.  Therefore, it should be of no surprise that, genetic affinities are found between present day Slovenians and the skeletal remains of the ancient Etruscan nobles from their necropolises.  Of the `Etruscan' skeletal remains, the ~2,500 year old ones from Adria, show the closest genetic relationship with the extant Slovenians.  Four out of five i.e. 80% of the Venetic skeletons have mitochondrial sequences found in the Balkans and now 20 % of Slovenians have lineages in common with them.  Thus the genetic results agree with the Continuity Theory and the Slovenian version of it, known as the Venetic theory, which maintains that Slovenians are indigenous to their lands and that ancient Veneti and Slovenians have a historical connection.  Adria, which is located in the present day Veneto in Italy, was part of the Roman province of Venetia et Histria during the Roman era, as was most of the present day Slovenia. There is also a genetic similarity between 6000 to 14000 year old skeletal remains from eastern Alps and the present day Slovenians indicating a degree of genealogical continuity from Neolithic to the present day.
  
INTRODUCTION
In 1973, in his book Before Civilization: The Radiocarbon Revolution and Prehistoric Europe, well known archaeologist and pre-historian Lord Colin Renfrew wrote: "The study of prehistory today is in a state of crisis.  Archaeologists all over the world have realized that much of pre-history, as written in existing textbooks, is inadequate, some of it quite simply wrong........the chronology of prehistoric Europe betrays a serious flaw in archaeological theory....Most of us have been brought up to believe, for instance, that the Pyramids of Egypt are the oldest-stone built monuments in the world, and that the first temples built by man were situated in the Near East...... There, it was thought metallurgy was invented.....It comes, then, as a shock to learn that all this is wrong.  The megalithic chamber tombs of western Europe are now dated earlier than the Pyramids...... Copper metallurgy appears to have been underway in the Balkans at an early date-earlier than in Greece...

Already, twenty years ago, the new scientific technique of radiocarbon dating brought archaeologists several surprises. But it did not challenge the basic assumptions underlying what they had written: the position of the ancient civilizations of Egypt and Mesopotamia as the innovators, illuminating the rest of the Old World with the radiance of their culture was not challenged.  Today the second radiocarbon revolution, based on recent tree-ring dating, has undermined these assumptions.  Indeed, it is bringing down the whole edifice of links and connections that were so laboriously built up by scholars over the last fifty years in order to date and make intelligible our prehistoric past." (Renfrew 1973)

"In reconstructing the past it is natural to look for clues in stone tools, pottery and grave goods.  These are the tangible artifacts of the past-but they are not the only survivors.  In every cell of our bodies we all carry DNA which has been passed down almost unchanged from our earliest ancestors...DNA (deoxyribonucleic acid) is the messenger of heredity" (Sykes & Renfrew 2000).

The mtDNA and Y chromosome have the potential to be particularly informative for the studies of human migrations that populated Europe.  Both components of the human genome are inherited from only one parent.  Therefore, neither can recombine, and thus both change by the accumulation of sequential mutations along radiation lineages.  Since all the sequence variants of the mtDNA or Y chromosome remain associated with each other in total linkage disequilibrium, the sum of the sequence variant sites of mtDNA or Y chromosome are designated its "haplotype".  Groups of haplotypes sharing distinctive sequence variants inherited from a common ancestor are known as `haplogroups" (Lell & Wallace 2000).
    
Analysis of maternally inherited mitochondrial DNA (mtDNA) of modern populations has become a useful tool for human population studies and for reconstructing aspects of evolutionary history.  The maternal mode of inheritance of the mtDNA, allows it to be used for inferring the pattern of prehistoric female migrations and peopling of different regions of the world.  It is now technically possible to validate these analyses by directly studying the DNA of ancient people and comparing them to the present day populations (Malyarchuk 2003, Vernesi 2004).
Tako, da tudi lingvistika ugotavlja veliko sorodno povezanost npr. Makedoncev in Slovencev z Veneti, ki ga kaze prav tako R1a1 haplogroup genska skupina, sorodna z indijskimi populacijami. Raziskave nekaterih zgodovinarjev kazejo, da se je sanskrt oblika ohranila najbolj pri Makedoncih in Slovencih, kot sem ze omenjal - npr. pojav dvojine...

mtDNA ce sto nevej je mitohondrijska DNA

Slovenci vsekakor imamo svojo zgodovino. In smo na njo lahko upravičeno ponosni. Vendar mi povej ti, kdaj se je prvič nekdo čutil za Slovenca in kdaj smo se kot narod čutili kot Slovenci (v današnjem smislu), da lahko trdimo, da je to del slovenske zgodovine. So v Spodnji Panoniji prebivalci za sebe govorili, da so Slovenci?
In šele ko se narod čuti in deklarira kot narod, lahko govorimo o neki skupni identitedi, ki je sestavljena iz  skupne preteklosti / običajev / jezika... in o skupni zgodovini.
Sam zagovarjam, da lahko o Slovenski zgodovini najhitreje govorimo od Trubarja naprej, čisto zares pa od začetka 19. stoletja, ko so v veliki večini prebivalci ozemlja današnje Slovenije začeli nacionalno prebujati in presegati takratno močno deželno zavest - Korošci, Kranjci, Štajerci, Prekmurci (Ogrski Slovenci) in se zavedati, da imajo neko skupno identiteto, slovensko identiteto, torej v času Linharta, Vodnika, Prešerna, Bleiweisa...
Kot sem napisal se zgodovinopisje ukvarja v prvi vrsti s pisnimi viri, z materialnimi viri pa arheologija. Tako da moraš o najdenih predmetih vprašati arheologe kaj so in kaj pomenijo. Banalen primer - vsi zdravniki tudi ne zdravijo vseh bolezni, ker so ponavadi specializirani za določeno smer medicine, tako tudi raziskovalci preteklosti ne poznajo vseh obdobij tako dobro, da bi lahko bili kar eksperti za vsako časovno obdobje in o vsem vse vedeli. Kot pravim, dalje nazaj gremo manj stvari nam je poznanih/jasnih.
Očitno pa si ti že sam toliko raziskal, da si upaš trditi nekatere stvari, ki so še vedno samo domneve, prav zaradi izredno majhne količine pisnih in materialnih virov, na podlagi katerih bi lahko resno sklepal o zanesljivih dokazih iz preteklosti. Ena lastovka še ne prinese pomladi. Pa še nekaj. Le čevlje sodi naj kopitar. Torej koliko knjig in člankov si že sam napisal?
Da pa te potolažim, so tudi drugi narodi in mnogi zgodovinarji v času narodnega preporoda malo zašli in začeli države, obdobja in mite iz preteklosti razglašati za svojo zgodovino. Tako so npr. Francozi trdili, da so direktni potomci Galcev, Italijani so bili potomci antičnih Rimljanov, Grki antičnih Grkov... So vsekakor njihovi nasledniki, vendar ne moremo trditi, da so to bili Francozi, Italijani, Grki v današnjem smislu, ker se sami sigurno niso dojemali kot take, ali pač?!
zakaj potemtakem zgodovinarji obravnavate Ilire kot neki narod, ko pa nimate dovolj pisnih virov?!
Iliri se lahko obravnavajo bolj kot neko pleme in pogojno kot pra-narod, ker je o njih dovolj pisnih poročil s strani Rimskega imperija, pa tudi materialnih dokazov je kar nekaj. Je pa zanimivo, da je mnogo "narodov" v antični zgodovini dobilo ime od Rimljanov ali Grkov, čeprav se samo niso tako imenovali in pojmovali.
Zakaj Panonci ne moremo imeti Kneza Pribino za Slovenca, ki je siril stari prekmurski jezik med nas s pomocjo krscanske vere in je veliko vec znanem o njem kot o enih skrivnostnih Ilirih?!
Kdo ste Panonci? Je to geogragska ali narodna oznaka? Knez Pribina je prebivalec tistega časa in obdobja in je to, za kar se je imel. Ne mu pripisovati tega, česar sploh ni poznal - Slovenstva. Je zagotovo naš prednik in del zgodovine prednikov današnjih Slovencev, vendar je tudi del zgodovine prednikov ostalih Slovanov na tem prostoru.
Hlapčevski narod nismo nikoli bili, ker drugače danes ne bi imeli samostojne Slovenije, ali? Smo pa (pre)večkrat nasedli drugim ljudem, ki so nam govorili kdo smo, kaj je naša zgodovina, nas tudi zaradi naše odprtosti, prijaznosti, včasih neodločnosti... začeli zanemarjati in nam govoriti, kdo smo in kaj je naša zgodovina... premalo pa smo jo in jo še vedno resno raziskujemo sami. Žal je npr. tako tudi z zgodovino Prekmurja. Madžari nas prehitevajo po levi in po desni, mi pa capljamo za njimi.
Na genetiko pa se spoznam, tako da ne bi mogel reči nič o tem. So pa recimo razne medicinske raziskave pokazale, da imamo slovenci npr. največ kompatibilnih darovalcev kostnega mozga iz področja Nemčije. Če bi pa šel npr. raziskovat krvno in rasno čistost, kot se ponekod (npr. Jelinčič) poudarja še vedno v današnjem nacionalistično obarvanem svetu, pa smo zagotovo neka mešanica prednikov, od Turkov, Madžarov, Avarov, Nemcev, bivše  YU, ki so bili prisotni na ozemlju današnje Slovenije in se na silo ali pa brez nje plodili z nami ... Pa smo kljub temu danes Slovenci, pa nismo npr. krvno čisti. Ker imamo skupne korenine, preteklost, jezik, običaje... s katerimi se ločimo od sosednjih narodov.
Isto vprašanje je npr. potomci 4 ali 5. generacije Slovencev, ki so se odselili in živijo v tujini. So oni danes oni Slovenci ali so prebivalci tiste države, kjer živijo? Ni vse črno/belo kot smo pač ljudje navajeni. Zgodovina je zelo pisana in kot tako jo moramo tudi razumeti, ne pa je poenostavljati in delati naše in vaše, črne in rdeče, narode zmagovalcev in narode hlapcev...
Sem pa vesel, da vsi ne razmišljamo isto, ker enoumje tudi ni zdravo in vodi v razne skrajnosti. Ali ne? ;)

pa Bolcman tij si über vö čeden človik, vijdin ka obvladaš od zgodovine do medicine vse,
fajn je tou šteti, samo v meni se poraja ena nesigurnost ob tem, ka me z vseh strani vsi neka krmijo, ali kak si napijso;
Smo pa (pre)večkrat nasedli drugim ljudem, ki so nam govorili kdo smo, kaj je naša zgodovina, nas tudi zaradi naše odprtosti, prijaznosti, včasih neodločnosti... začeli zanemarjati in nam govoriti, kdo smo in kaj je naša zgodovina

Bili hlapci ostali hlapci na veliko žalost !

Nekaj stare slovenske poganske mitologije...
preseneceni boste, ce boste nasli povezavo med starim izrocilom o "Stvarjenju vesolja" pri starih Slovencih - legenda o bogu Svetovidu, kako je ustvaril vesolje...
seveda gre za navadno usno izrocilo, legendo, ki se je prenasala iz roda v rod

Bajka iz Mengša

»S početka ni bilo ničesar ko Bog in Bog je spal in sanjal. Od vekomaj mu ta je sen trajal. Pa (je bilo usojeno, da) se je zbudil. Zbudil se je iz sna in se ogledoval in vsak pogled se mu je spremenil v zvezdo (prvi pogled je ustvaril našo lepo Zemljo, drugi pogled naše ljubo Sonce, tretji pogled našo prijazno Luno, vsak poznejši pogled pa bleščečo zvezdo). Bog se je čudil in začel potovati, da si ogleda, kaj je z očmi ustvaril. Potuje in potuje, pa nikjer ne konca ne kraja.
Pa pride dol tudi na našo zemljo. Pa se je bil e utrudil: pot mi je e na čelo stopil. Na Zemljo mu pade kaplja potu, kaplja oivi in to je bil prvi človek.
Boji mu je rod. Ni bil ustvarjen za razblode, e od začetka mu je bilo usojeno, da se bo trudil in znojil.«
seveda vse lepo in prav dokler ne ugotovimo, da so skoraj vse stare evropska izrocila zelo podobna, se vec; podobna z Azteskim oz. Tolteskim (indijanski narod v J. Ameriki) izrocilom o stvaritvi sveta in seveda z starimi Vedami - Veda - veda - znanje
zato si prosim oglejte tale kratki filmcek, ki je vzet iz Ved in govori o nastanku vesolja in ga primerjajte z zgornjo "primitivno" bajko:D
www.youtube.com/watch

Šišenska bajka
Prvotno je bila pesem, glasi se pa takole:
»Ničesar ni bilo ko Bog, Sonce in morje. Sonce je pripekalo. Bog se je ugrel in se potopil, da se v morju skoplje. Ko se je spet vzdignil, mi je ostalo za nohtom zrno peska. Zrno je izpadlo ter ostalo na površini (kajti v začetku je vse ostalo tam, kamor je padlo). To zrno je naša Zemlja – morsko dno je njena domovina.«

pozna slucajno sto kaksno podobno starinsko prekmursko bajko o nastanki vesolja?

knez, dux, vojvoda Pribina, , zahodne knezevine Panonije, deloval v Nitri na Slovaskem in v Blatonskem kostelu. Moravski knez Mojmir I se upre in ustanovi Veliko Moravsko. Frankovski kralj Ludvig 12.10.848 Pribini da v alod obmocje ob Blatonskem kostelu, danasnji Balaton, oz. takratni Blatograd postane njegova rezidenca in mu podeli naziv vojvode in kneza Spodnje Panonije.
kip kneza Pribine v Nitri, na Slovaskem:

 @boltz  

prekmurci je biu sprva uporablene žaljivo v začetke 20.st, gledano iz hrvaške smeri. slede pa se je nekak udomačo. kak si pa ti potegno fkup prekmurje pa morana pa mi nikdar nede znano ;)

ej ge pa se najšo grb panonije oz. kak znaš ka je to rejsan prave grb?