Pred dnevom spomina na mrtve.

Ne razumem poante tvojega posta, čriček

bi razmo kot posmrtno "življenje".

Lendavčan, ko izgubiš nekoga izmed najdražjih, je to lahko tolažba...takrat najbolj razumeš ;(

V temnih oblekah ljudje,
V dolgi koloni stoje,
Najbolj poznani naprej
Vse do konca, do onih, ki
Ni jih videl doslej.

Bleda podoba nad tem,
Vidi v duše ljudem,
Sliši se tisto ime,
Ki njej pomenilo je vse.

Nočem domov, z njimi grem,
Nočem nazaj na to pot,
Sliši se strel v srce,
Sliši se strel v srce.

Kje se plazijo preplašeni,
Kje nastane ples odmaknjenih,
Kaj podira svet izobčencev,
Kaj ostane, ko jih ni domov?

Slike so varovane
še po tem, ko gredo,
Vsi prostori ostanejo
Prav taki, kot so,
Vsi prelepi vrtovi
Se spreminjajo v zmes
Bolečine in solz,
še grmi krik v glavi
Samo ne on ne on...

Nočem neba brez vseh zvezd,
Nočem vrtov brez dreves,
Slika edino ne ve,
Slika edino ne ve.

(VE SAMO GOREČA SVEČA)

       In na koncu dneva
       odšli bodo tudi ti,
       prijatelji in znanci
      brez slabe vesti
       da zopet čez eno leto
      zopet na  tem  mestu
      vidimo se  mi,
     OVENELE bodo rože,
     SVEČE bodo ugasnile,
     svoj mir bodo našli mrtvi,
      živi pa še dalje, veselili se bojo
     svojih lepih, tuzemeljskih dni.
                                                               čriček
    

»Obrisal jim bo vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. To, kar je bilo, je minilo.«
(Razodetje 21:3, 4)

Vse lepo in prav, če ne bi bil ta 1. november ena velika parada kiča in razkazovanja. Ne rabim tega, ker se svojih umrlih lahko spominjam kjerkoli in kadarkoli.

so že odpelali kič, pa razkazovanja več nega- malo si zakesnola z datumom