Novi prekmurski knjižni jezik

 Eden od uporabnikov je postavil vprašanje, če bi nekši slavist standardiziral prkemurski jezik, in po ravenski različici, z dopuščanjem besed po drugih prekmurskih govorih.
Prvi prekmurski pisni dokument je bil martjanska pesmarica, a ta pesmarica nima čistega jezika, a verjetno temelji na ravensko narečje, ki ga govorijo v Martjancih.

 Temlin je napisal prvo prekmursko knjigo po ravenskem narečju, vendar ta knjiga še vedno ima mnoge kajkavske tujke (gdo, koteri, toliko, koliko). Glavni standard prekmurskega jezika je prevod Nove zaveze od Š. Küzmiča, ki temelji tudi na ravensko narečje, vendar ga je Küzmič razširil z goričkim narečjem. M. Küzmič je povečal knjižni jezik iz dolinskega ter porabskega narečja. V drugi polivici 19. stoletja so katoliški pisatelji pisali po dolinskem narečju, dokler evangeličani so iz ravenskega in goričkega govora krepili prekmurski knjižni jezik.
V 20. stoletju je Jožef Klekl tudi po dolinskem govoril obnovil knjižno prekmurščino z nekaterimi ravenskimi elemti, Jožef Sakovič pa je iz goričkega in porabskega narečja dopolnil ta jezik.
Danes te knjige, ki jih je pisal Ivanocy, Klekl, Sakovič bi bile zelo razumljive govorcem prekmurščine.

 V sosedu, na Hrvaškem več slavistov in avtorjev razmišlja o novi standardizaciji kajkavskega jezika. Zanimivo, da je kajkavščina (pravzaprav narečja v vaseh) ohranila več starih, originalnih elementov iz svojega starega knjižnega jezika, kot prekmurščina iz knjižne prekmurščine.

 Daj dončec idi smetit rajši kama inan.
O sebi si že vse napiso v drujgi temi, kda si uporabniku spy napiso:
"kako pa ne spy, pa porabci bodo vladali Prekmurje, saj v Porabju govorijo originalno prekmurščino in tebe spy bomo zaprli v temnico in ti boš prideloval dohodek"
Prekmurščino pa fajn njaj pri mere ka ji nika ne fali pa ne nuca nikše nove standardizacije!

 @bojanslikar, tvoj pajdaš me je sistematično blatil, pa vidim, da ti si tudi ni normalen. Če bi videl stare razprave, tam me je blatil, da jaz sem Madžar, želim okupirati Prekmurje, itn. Zaradi tega sem pisal to, vendar ti nič ne razumeš. Idi torej ti inan, ne smeti tukaj, či nemreš drügo délati, kak blátiti pa žaliti.

 Drugače pa Prekmurci silijo Porabju, ker vsak dan hodijo v Porabje, pa vsigdár nastopijo pri nas Gorički Lajkoši ter drugi ansambli.

 Nej san spremljo vseh vajnih razprav tak ka ne ven, pa me tudi ne zanima. Dejstvo pa je, ka maš nacionalistične izpade in s tejmi smetiš, pa to neje blatenje, to je kritika, o keri malo razmisli :P

 Jaz imam nacionalistične izpade? Kaj so te? Povej mi! Standardizirati prekmurščino ni nacionalizem ali separatizem, nek slovenski minister je rekel 2010, da imamo zgodovinsko pravico za jezikovno avtonomijo. Če hočeš kritizirati, kritiziraj brez šovinizma in obtožb, pa poglej mnenje slovenskih profesorjev, ki pišejo, da prekmurščina res jezik.

 Tu bova lepo zaključila :) fajn boj!

 To je dobro, ker želim z drugimi se pogovarjati o tem. Namreč je nek študent v svoji diplomski nalogi zaupa, da bodo spet standardizirali prekmurski jezik.

dončec tij niti ne veš ka pomejni standardizeranje jezika. ti misliš ka bi standardizacija prinesla tou ka bi se v šolaj fčili prekmursko, pa ka bi v vsej javninaj občilaj po prekmurji pisali prekmursko.
standardizacija jezika pomejni ka se jeziki določijo vse možne jezikovne ravnine od sintaktične, semantične, fonološke, morfološke itd itd. tou pomeni, ka bi ena ekipa akademikov drujgo nej delala kak iz dneva v den študejrala o stavčnij členaj, tvorbi besed, o spreganju pa sklanjanju besed itd

pa še to ka si enkrat tak sigurno trdil ka gučiš tr00 prekmurščino či gučiš MERČONCE namesto martjanci. zemi si učbenik za SLO prvi letnik gimnazije pa tehničnih šol. tan boš vido glasoslovne premene in ena izmed njih je ka kombinacija TJ prehaja v Č. tou je v hrvaščini že tak dale razvito, ka majo ć. tou je čistak navaden in spontani jezikovni pojav. brez martjancov ne bi nikoli bilou merčoncov, zatou ker je jezik naravni pojav, kar pomejni ka nejde reverzibilno ampak samo progresivno.
isto kak nemreš pravti ka so žabari prvi pravli tle, pa smo te mij tou malo poslovenili in pravli ka je knjižno tule. par strani naprej ali pa v kakšon toporišičovon priročniki boš najšo izraz moderna vokalna redukcija. tij si že v osnovi zgrejšo celo poanto.

Ja ka si pa tou za eno diplomsko štel dončec? xD

San ziher, ka je nej gučo o hkratni arhaizaciji jezika ;)

 @dupont misliš ne razumem kaj je standardizacija. Prej sem pisal o prvi standardizaciji prekmurskega jezika in novem prekmurskem knjižnem jeziku v 20. stoletju, ki je še vedno razumljiva jezikovna norma.
Danes pa drugačno normo govorijo ljudje, seveda, pa verjetno po teh normah moramo standardizirati. 

dončec ti resno nemaš pojma. standardizacija jezika je isto kak či maš falat železa pa njemi določiš kemijsko kompozicijo. normeranje jezika je pa isto, kak či bi pravo ka morejo zaj točno takšo sestavo železa delati vsi.

tij vo vlačiš prastare zapise prekmurskih piscov iz časov, kda se je še na slovenskon nej ustalila nobena knjižna različica. slovenski knjižni jezik je zaradi raznolikosti narečij bil dogovorna stvar na konci 19. stoletja, tou je vse.
či ščejš meti prekmurščino za uradni jezik, boš mogo najprej empirično vse dokazati, pa te še ene par priročnikov napisati, od toga je najpomembnejši slovnica (==standardizacija jezika).

 Prekmurski tiski iz 20. stoletja niso prastari, lahko pogledaš Novine v soboški knjižnici. V tem se strinjam s tef, da moramo imeti kakšno možnost, oz. oblast, naj bi bil en jezik uradni jezik.

Deskriptivno slovnico sodobne (gnesden) slovenske prekmurščine je trbej napijsati, pa de zadosta osnove postavlene.

Če se pa eventuelno v besedišče začajo pomalon vpelavate starejše besede pa tüj vredi.

Ka bi pa standardizejrali jezik v oblike, ka je nišče več ne koriste, bi pa blou smečeno.