Lopovščina in aroganca? Da te kap...
http://www.vecer.com/politika-in-posel-po-pomursko-6312685
V Pomurju se odvija zgodba, kot je zlepa ne pomnimo. Zgodba o poslu, ki je vse prej kot običajen, in zdaj za nameček pretresa še celotno pomursko lokalno politiko do te mere, da se lahko vprašamo, ali in kako bo regija v prihodnje sploh še lahko funkcionirala.
To je zgodba o kupovanju Radia Murski val. Na kratko: večinski lastnik se želi svojega deleža v Murskem valu znebiti, z argumentom, da želijo radio rešiti, pa so v posel brez skrbnega pregleda in mimo nekaterih priporočil ter celo pravil zagrizli pomurski župani. Pred lokalnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto. Hkrati pa so se, ker je posel vroč kostanj, sprli kot že dolgo ne, če sploh že kdaj. Medosebnim zameram so dali prednost celo pred regijsko pomembnim medgeneracijskim centrom, ki zaradi spora okoli radia nima več tako odločne podpore, kot jo je ta projekt v nastajanju imel. A dejstvo je, da so župani nervozni, saj jim za ovratnik diha tudi že računsko sodišče. Nekaj občin, Murska Sobota, Radenci in včeraj še Moravske Toplice, je iz dogovora, ki so ga najprej potrdile, že izstopilo. Tiste, ki ostajajo, pa nakup radia prek pomurskega javnega podjetja za ravnanje z odpadki, to je Cerop, peljejo dalje rekoč, da je to "patriotsko dejanje", ker da je radio treba rešiti pred zasebnim kapitalom.
A kot bo sledilo iz nadaljevanja, ta zgodba ni zgodba o regionalnem, javnem interesu. Pač pa v resnici o lokalnih politično-kapitalskih povezavah in reševanju nasedle zasebne naložbe z javnim denarjem. Toliko bolje za pobudnike posla, ki imajo edini močan interes, in toliko slabše za javnega.
Snovalce ideje, naj radio kupijo župani, je včeraj naštel murskosoboški župan Aleksander Jevšek, ki se je tudi sam v tej zgodbi kompromitiral, a je na koncu iz posla izstopil. Pobudniki da so bili lendavski župan Anton Balažek, direktor Ceropa Franc Cipot, odgovorni urednik radia Dejan Fujs in lastnik družbe 3Lan, ki ima 40 odstotkov radia, Denis Čeh. Sploh slednji je znan iz zgodbe o izjemno spornem poskusu nakupa Večera pred leti, čemur se je najprej silovito uprlo uredništvo, na koncu pa tudi država. In zdaj je med tistimi, ki so kovali "rešitev" za Murski val. Pobudniki ideje županskega nakupa radia so skušali prepričati, da radiu, če ga ne kupijo župani, grozi neizbežna komercializacija. Resda to ni nemogoče, sploh ne, a hkrati je tudi malo verjetno, da bi kdorkoli, ki bo v radio najprej vložil denar, šel v namensko uničenje te blagovne znamke, poslušanosti in znanja, ki se je skozi leta nabralo v redakciji. Bolj na mestu je torej teza, da pobudniki v trgovini s politko, kjer so računi zmeraj visoki, trgujejo zase, radio in njegova vloga pa jih pri tem zanimata bistveno manj.
Hkrati je glede na številke o poslovanju, ki so se ob spremembi nekaterih poslovnih okoliščin poslabšale, mogoče sklepati, da radio v sedanji obliki finančno ni več vzdržen. In da je tudi to ali pa zlasti to razlog, da ga njegov večinski lastnik, družba GMT, ki je največji trgovec z avtomobilskimi deli v državi, prodaja. Se ga skuša znebiti, preden bo luknja (pre)velika. Pomurski župani, ki so v posel pohiteli, pa zdaj v regiji z najvišjo brezposelnostjo v državi z javnim denarjem rešujejo zasebno naložbo, in to celo enega najbogatejših Prekmurcev. To je situacija, ki jo imamo. In več kot dovolj razlogov, da se politična temperatura v Pomurju hitro dviguje.
Pa tukaj interesov še ni konec. V oči pade tudi drža direktorja Ceropa. Ko se je vse skupaj pred dobrimi tremi tedni začelo, ko je za skupno mizo sedelo 24 pomurskih županov (skupaj jih je 27) in so v veliki večini nakupu radia rekli da, se je pojavilo vprašanje, ali ni to celo v nasprotju z aktom o ustanovitvi Ceropa. To še do zdaj ni povsem razčiščeno, interpretacije ostajajo različne, a reakcija direktorja, ki nosi odgovornost za posle podjetja, je bila, da če so mu občine ustanoviteljice naložile, da mora radio kupiti, ga bo. Ker bi Cerop za 60 odstotkov radia plačal 540.000 evrov, se bodo pomurske občine odrekle denarju, ki ga sicer od Ceropa dobijo v lokalne proračune. To pomeni, da bo denarja za kaj drugega manj ali premalo. V vsakem primeru bo račun pristal na mizi večine pomurskih gospodinjstev. In malo za izziv bi bilo mogoče temu regijskemu monopolistu reči, naj raje, če sedi na kupih denarja, svojim lastnicam predlaga znižanje cene te komunalne storitve za občane. Cipot raje izbere, da je "player", ki bi z javnim denarjem kupoval radio, gradil stanovanja, pri tem pa ima - in krog se sklene - pomembno podporo lokalne politike, ki so jo prišepetovalci z zasebnimi interesi prepričali v nakup radia.
Radio Murski val je pomembna pomurska medijska institucija. Vsako mešetarjenje s prihodnostjo in kredibilnostjo tega medija je obsojanja vredno. In prav tisti, ki zdaj vpijejo o patriotizmu in javnem interesu, so dali prihodnost in kredibilnost radia tudi najbolj na kocko.
Komentarji
http://www.vecer.com/nova-razkritja-glede-nakupa-radia-murski-val-63133…
Sledi spornega posla vodijo tudi v Evangeličansko cerkev
"Pri meni sta se oglasila lendavski župan Anton Balažek in odgovorni urednik Radia Murski val Dejan Fujs, skupaj z direktorjem Ceropa Francem Cipotom in Denisom Čehom, lastnikom manjšinskega deleža v radiu," je ta teden murskosoboški župan Aleksander Jevšek naštel udeležence sestanka v njegovem uradu. Gre za pobudnike posla, v okviru katerega bi 27 pomurskih občin preko javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) od družbe GMT kupilo 60-odstotni delež Murskega vala. Vendar, kot vedo povedati dobro obveščeni, je bila na sestanku še ena oseba, ki je Jevšek ni navedel. In to je bil duhovnik Evangeličanske cerkve Leon Novak.
Za ohranitev verskih vsebin
"Mi kot evangeličanska cerkvena občina in jaz kot duhovnik si želimo, da bi medij še naprej ohranili v enaki obliki, se pravi, da bi vseboval vse programske osnove, ki jih je imel do sedaj, te so namenjene tudi vsem narodnostnim in verskim skupnostim. Kot vemo, v Pomurju poleg večinskega naroda živijo še Madžari in Romi kakor tudi pripadniki Evangeličanske, Binkoštne, Reformirane (kalvinske, op. p.) in Baptistične cerkve," Novak pojasnjuje razloge za svojo udeležbo na sestanku. Kot še pove, Evangeličanska cerkev skupaj z Rimskokatoliško cerkvijo in drugimi verskimi skupnostmi sodeluje pri pripravi verske radijske oddaje Misel in čas, v kateri predstavljajo kratke duhovne misli. Ob večjih prireditvah, kot je na primer vsakoletni binkoštni piknik, in verskih praznikih pa radijski novinarji o njihovi dejavnostih pripravijo tudi posebne reportaže.
Novak pove, da pri tem niso nikoli razmišljali, da bi bili kot Cerkev finančno udeleženi pri nakupu radia. "Podpiramo ohranitev Murskega vala v domačih rokah, zdi se nam lepo, da bi bile lastnice radia občine, nimamo pa informacij, ali je to pravno možno. So pa nekateri člani naše cerkve tudi proti tovrstnemu nakupu." Na vprašanje, ali mu je bilo pri tem predstavljeno gradivo, iz katerega bi izhajalo, da bo morebitni novi zasebni lastnik radia te programske vsebine ukinil, odgovarja: "Nisem videl nobenih številk, sem pa v sklopu neuradnih pogovorov izvedel, da bi eden od interesentov za nakup ohranil samo 20 odstotkov programskih vsebin."
Neformalni vpliv Cerkve
Kdo je Novaku predstavil take podatke? "Gre za različne osebe, ki jih ne bi poimensko navajal, glede na njihove funkcije pa sem upravičeno sklepal, da so te informacije pravilne." Za marsikoga udeležba evangeličanskega duhovnika na takih sestankih ni videti tako nedolžna, saj v Prekmurju že dolgo kroži mit, da Evangeličanska cerkev, ki ji pripadajo številni posamezniki na najvišjih funkcijah v prekmurskih zasebnih gospodarskih družbah in javnih institucijah, redno sodeluje pri pomembnih poslovnih in kadrovskih odločitvah v regiji. "Zavedam se, da krožijo take govorice, vendar so neresnične. Na tem sestanku sem sodeloval samo izjemoma, sicer ne sodelujem pri nobenih kadrovanjih in poslih, ki niso povezani s Cerkvijo," pravi.
Evangeličanska cerkev ima po mnenju nekaterih velik neformalni vpliv.
Novak se je nato skupaj z omenjeno druščino udeležil še sestanka z Vladom Karolyjem, lastnikom družbe GMT, ki so ga skušali pregovoriti, naj počaka s prodajo svojega deleža v radiu zasebnemu kupcu. Pred tem sestankom se je od omenjenih poslovil Balažek, kar se je Jevšku, kot je povedal ta teden, že takrat zdelo sumljivo. Balažek razloge za to potezo navaja takole: "Murski val in Cerop sta samostojna pravna subjekta. Vsak od njiju ima zakonitega zastopnika, ki ureja zadeve. Prav zaradi tega nisem sodeloval na sestankih, kjer se je urejalo vprašanje prodaje ali nakupa poslovnega deleža, in se mi ne zdi prav, da bi to komentiral." Balažkov odgovor torej kaže, da se je že takrat zavedal, da bi mu nakup radia in njegov odmev v javnosti lahko škodovala, in se je potem, ko so uspeli za posel navdušiti Jevška, sam raje umaknil v ozadje.
Pozabljivi župan Jevšek
Tudi Karoly je član Evangeličanske cerkve, zato smo Novaka vprašali, ali so ga na sestanek povabili zato, da bi na odločitev Karolyja vplival kot duhovnik, kar pa odločno zanika.
Pri tem se poraja vprašanje, zakaj murskosoboški župan ni navedel, da je bil na seji prisoten Novak. "Pozabil sem ga omeniti," nam je povedal Jevšek, ki je ob tem še izrazil pomislek, ali je sploh smiselno omenjati Novakovo udeležbo na sestanku, saj meni, da bo v tem primeru zgodba o nakupu dobila povsem drugo konotacijo. Po eni od številnih informacij, ki so prispele v uredništvo po Jevškovem razkritju pobudnikov posla, naj bi se bil Jevšek že nekaj dni pred sestankom večkrat sestal s Cipotom in Balažkom. "Absolutno ne drži," pravi Jevšek in dodaja, da je bil na omenjenem sestanku prvič seznanjen s to pobudo.
Duhovnik Novak, denar ne smrdi niti evangeličanskim duhovnikom. Da bi sebe (delno) opral, si v zgodbo začel vleči tudi rimokatoliško cerkev. Je po tvoji zamisli ali zamisli vaših botrov?
Škof Štumpf, a ni že prišel čas, da se oglasite?
Škof Štumpf se ne glasi zatou ka se je verjetno razpočo od čemerov ka je nej on pri koriti ampak so ga prehiteli lüterani.
a bo kdo končno cerop vzel pod drobnogled?