Osnove permakulture in načrtovanje posestva

Sobota

8.00 Zajtrk

9.00 Osnove permakulturnega načrtovanja - kako lahko s pomočjo posnemanja vzorcev in dogajanj v naravi načrtujemo in ustvarimo okolje primerno za zadovoljevanje vseh bistvenih potreb človeka ob kar najmanjši porabi in najboljši izrabi energije in naravnih virov. Spoznamo tehnike opazovanja, zbiranja in ovrednotenja podatkov, risanja načrtov in časovnic za izvedbo.

10.30 Malica/odmor

11.00 Permakulturni vrt - poleg hiše, je vrt srce posestva. Na njem pridelamo večino zelenjave, začimb in zelišč za zadovoljevanje potreb družine ali posameznika. Ponavadi je vrt eden izmed prvih elementov, ki jih uredimo po naselitvi na posestvu. Vrtovi so lahko zelo različni, prav tako so lahko različni elementi znotraj vrta. Seznanili in ogledali si bomo različne tipe vrtov (zelenjavni, zeliščni, gozdni), različne vrste gred (visoke, gomilaste, spiralne, z zastirko ali brez). Kopali bomo po zemlji, spoznali zgradbo in življenje v prsti, pokazali načine ustvarjanja žive prsti (zastirka, kompost, biooglje, kompostni čaj, efektivni mikroorganizmi). Vrt je prostor za pridelavo, počitek in učenje.

13.00 Kosilo

15.00 Voda na posestvu - brez vode ni življenja. Ljudje so se v preteklosti najraje naseljevali na ozemljih, kjer so imeli na razpolago obilje čiste vode: ob rekah, potokih in jezerih. Voda je pogosto omejujoč dejavnik, ki določa koliko življenja se lahko razvije na določenem prostoru. Količina in tok vode določa kje se bomo lahko naselili, kje vrt uredili, koliko živali redili. Spoznali bomo različne načine zadrževanja in zbiranja vode (mlake, zbiralniki, jezovi, jarki, zadrževanje v prsti, v rastlinah, preprečevanje izhlapevanja), načine uporabe, ponovne uporabe in čiščenja vod. Ogledali si bomo primere načrtovanja, ureditve in zasaditve mlak.

16.30 Malica/odmor

17.00 Sadno drevje in gozd - največje izmed rastlin, drevesa, rastejo najbolj počasi in zavzemajo največ prostora. Premišljenost pri njihovi zasaditvi, negi in uporabi je še kako na mestu. V starejših kulturah so bila drevesa pogosto čaščena kot sveta bitja, do katerih so imeli ljudje poseben, spoštljiv odnos. Dandanes vemo, da so drevesa (pa tudi druge rastline) sposobna čutiti in se odzivati na dražljaje iz okolja podobno kot živali (ljudje), le časovna dimenzija njihovih odzivov je drugačna. Spoznamo osnove ekologije dreves in gozda, pogledamo si številne vrste sadnega drevja (in grmičevja), naštejemo možnosti uporabe, tehnike sajenja, cepljenja, obrezovanja in skrbi za sadna in gozdna drevesa.

19.00 Večerja

21.00 Druženje ob ognju