ABONMA 2014/2015

Spoštovane ljubiteljice in ljubitelji gledališča, kulture in dobre družbe!

Z vpisom gledališkega abonmaja vas vabimo, da šest jesenko zimskih večerov preživite v prijetni družbi svojih prijateljev, someščanov in odličnih gledaliških predstav in s svojo navzočnostjo soustvarjate kulturni prostor, ki vsem nam daje pogum in upanje, da lahko živimo tudi življenja, ki so vredna človekovega dostojanstva.    

Novi abonenti in tisti z željo spremembe sedeža pa bodo lahko abonma vpisovali 18., 19. in 20. septembra 2014, od 9.00 do 17.00 in v soboto od 9.00 do 12.00.

Cena slovenskega abonmaja, ki vsebuje 6 gledaliških predstav:

70 € - redna cena

60 € - upokojenci in  abonenti, ki vpišejo oba abonmaja (slovenskega in madžarskega)

50 € - študentje, dijaki

ABONMA 2014/2015

SNG MARIBOR DRAMA, Ronald Harwood: GARDEROBER

Režija: Veljko Mićunović

Igrajo: Ivo Ban, Ksenija Mišič, Vladimir Vlaškalić, Maša Žilavec, Mirjana Šajinović, Viktor Meglič, Davor Herga

Navdih za intimno dramo iz odrskega zakulisja Garderober je Ronald Harwood (1934) črpal iz osebne izkušnje, ko je pet let služboval kot osebni garderober Donalda Wolfita, glavnega igralca v Shakespearovi potujoči skupini. Po dramski predlogi je Harwood leta 1983 napisal scenarij za istoimenski film in si zanj prislužil nominacijo za oskarja.

Zgodba govori o velikem igralcu, plemenitem gospodu, vodji gledališke skupine, Siru, ki doživi psihični in fizični kolaps, a večerne predstave Kralja Leara za nič na svetu noče odpovedati. Njegov garderober Norman z razumevajočo ljubeznivostjo Sira v zakulisju pripravlja na vlogo in edini v gledališki skupini verjame, da bo ta večer Sir/Lear stal na odru v vsej svoji mogočnosti. Tragedija pa se začne počasi, kot gledališka megla, valiti čez rob odra v zakulisje. Sir, ki sluti, da se bliža sklepno dejanje njegove igre, noče sestopiti s piedestala in predati krone. In če kralj Lear pred smrtjo spozna resnico o svojih treh hčerah, Sir te modrosti ne premore. Izmučena Lady, sita njegove "plemenite sebičnosti", zahteva, da konča svojo kariero, a Sir se raje kot misli na upokojitev predaja erosu, ki ga drži pri življenju. Med odmorom iz hvaležnosti, ker ga nesebično ljubi, inspicientki Madge podari prstan, v naslednjem trenutku pa že preverja, ali so noge mlade Irene primerne za igralski poklic ali ne. Sir med nastopom pozablja replike iz svoje življenjske vloge, njegovi gledališki nastopi se prepletajo s hektičnim dogajanjem v zakulisju in zdi se, da v predsmrtni blodnji še zadnjič preigrava Leara v sebi. Ko zatisne oči, Norman zakriči …

Predstava traja 1 uro in 20 minut ter nima odmora.  

SiTi Teater BTC in Kreker, Goran Vojnović: TAK SI

Režija: Aleksander Popovski

Igrata: Tadej Toš in Klemen Slakonja

Kaj se zgodi povprečnemu taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse, italijanski turist in dementni profesor marksizma?

Nestrpna komedija izpod peresa Gorana Vojnovića v režiji Aleksandra Popovskega s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem.

Slovensko mladinsko gledališče, Jean Genet: SLUŽKINJI, drama

Režija: Vinko Möderndorfer

Igrajo: Janja Majzelj, Daša Doberšek, Olga Kacjan

Kontroverzni francoski dramatik Jean Genet ni bil le intriganten ustvarjalec, temveč tudi sam vedno na družbenem robu; samo med letoma 1937 in 1943 je bil trinajstkrat v zaporu in izgnan iz petih držav. Tudi v Služkinjah raziskuje lastni položaj, se pravi položaj človeka in umetnika z družbenega dna, kamor spadata služkinji Claire in Solange v odnosu do Madame in družbe nasploh.

Igra Služkinji je bravurozna in subtilna študija različnih čustvenih stanj, ki jih preigravata služkinji Claire in Solange. Gre za silovit patos, ki se z igro v igri venomer obrača v svoje nasprotje. Nasproti solzam stoji smeh, nasproti grimasi čistost obraza, nasproti ljubezni sovraštvo, nasproti maščevanju kesanje …

Solange in Claire kar naprej igrata resničnost, vendar ne takšne, kakršna je, in tudi ne takšne, kakršna naj bi bila, ampak takšno, kot jo opredeljuje njun strah pred resničnostjo.

Edina gotova stvar v tej čudoviti igri je pravzaprav samo dejstvo, da obstaja svet, kjer so (sta) služkinje(i) in kjer so (je) Gospe(a). Služkinje so danes bolj kot kdajkoli prej.

GLEDALIŠČE KOPER, Edward Albee: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?

Režiser: Vito Taufer

Igrajo: Mojca Partljič, Aleš Valič, Tjaša Hrovat, Rok Matek

Univerzitetno naselje kolidža v Novi Angliji. Po končani zabavi za uslužbence, predstojnikova hči Marta in njen mož, profesor zgodovine George, k sebi v goste povabita mlajši par – Nicka, profesorja biologije (za katerega Marta ves čas misli, da predava matematiko) in njegovo plaho soprogo Honey. Za sprva ljubezniva gostitelja se kmalu izkaže, da je njun več kot dve desetletji dolg zakon le njuno bojišče, zato medsebojnih obtoževanj, zmerjanj, psovanj in celo fizičnega obračunavanja ne skrivata pred gostoma, ampak ju prisilita, da »sodelujeta« v njunem medsebojnem obračunavanju. Mlad, postaven, predvsem pa ambiciozen Nick in od alkohola odvisna Honey privolita v njune »igrice« (v nekem trenutku Nick z dve desetletji starejšo Marto celo odide v njeno spalnico, a se izkaže, da je za seks preveč pijan), ki dosežejo vrhunec v vedno bolj psihično nasilnih, že kar patoloških odnosih. Zanje se pozneje izkaže, da so le mehanizem za prikrivanje ranljivosti likov, njihovih frustracij – Nick se je »moral« poročiti, George kot profesor nikoli ni naredil kariere – od katerih je obema paroma skupna nezmožnost zaploditi otroka.

Drama, za katero je avtor naslov povzel po enem od grafitov lokala v Greenwich Villageu in je ob krstni izvedbi leta 1962 v New Yorku doživela deljen sprejem (»Samo za prostaške ženske,« je tedaj zapisal Daily News), še vedno ostaja svojevrstna kritika ameriške družbe in institucije zakona oziroma njegovega pojmovanja v družbi. Zakonski par Marta in George (njuni imeni nista naključno enaki imenoma Georga Washingtona in njegove soproge) simbolizirata boj med spoloma, kjer ženski pol zmeraj prevladuje in s svojo častihlepnostjo uničuje moškega. Marta in George sta brez otrok, sterilna sta, imata pa imaginarnega otroka – in ta življenja nesposobni otrok je ubit v noči, v kateri se odvija igra: ameriški sen o dobrem življenju se ne more obdržati, ker temelji na laži.

Edvard Albee (1928) velja za enega od stebrov moderne ameriške dramatike. Začel je pisati razmeroma pozno in prav drama Kdo se boji Virginie Woolf? – predvsem po zaslugi filma z enakim naslovom, v katerem sta nastopila Elizabeth Taylor in Richard Burton – mu prinesla nesluten uspeh in svetovno slavo.

SLG CELJE, Thornton Wilder: NAŠE MESTO

Režiser: Matjaž Zupančič

Igrajo: Branko Završan, Renato Jenček, Aljoša Koltak, David Čeh, Lučka Počkaj, Webb Jagoda, Blaž Setnikar,…

Dogajanje je postavljeno v izmišljeno majhno ameriško mesto Grover's Corners, New Hampshire blizu Massachusettsa, med letoma 1901 in 1913 ter prikazuje življenje običajnih meščanov z njihovimi vsakodnevnimi življenjskimi zgodbami in njihovo smrt. Osrednje dogajanje se plete med družinama doktorja Gibbsa in založnika ter novinarja Webba. Poleg članov teh dveh družin nastopajo še številni drugi liki, ki s svojimi usodami ustvarjajo barvito atmosfero malega mesta. Dramo začne Režiser, ki nastopa kot pripovedovalec, komentator, povezovalec in vodič skozi Grover's Corner in se občasno tudi vključi v dogajanje.

Drama Naše mesto je ena najpogosteje uprizarjanih ameriških iger dvajsetega stoletja in je doživela številne priredbe za radio, televizijo, film in celo opero.