Z jesensko ohladitvijo se v ambulantah spet množijo bolniki z zamašenim nosom, kašljem in povišano telesno temperaturo.
Prehlad, gripa in covid-19 imajo veliko skupnih simptomov, a se po nekaterih znakih vendarle razlikujejo. Kako jih ločiti, kdaj je čas za obisk zdravnika in kdaj se začne cepljenje?
Vse tri bolezni povzročajo virusi, ki se širijo kapljično in z dotikom onesnaženih površin. V hladnejših mesecih, ko več časa preživimo v zaprtih in slabo prezračenih prostorih, imajo virusi lahko delo.
Največ je rinovirusov, gripe in covida za zdaj malo
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v tednu od 5. do 11. oktobra v spremljanih ambulantah 1339,6 obiska zaradi akutnih okužb dihal na 100.000 prebivalcev. Teden prej jih je bilo 1220,2. Število obiskov narašča, a ostaja pod epidemskim pragom.
Med potrjenimi povzročitelji prevladujejo rinovirusi, ki so jih našli v 36 odstotkih testiranih vzorcev, v osnovnem zdravstvu celo v 52 odstotkih. Prav rinovirusi so najpogostejši povzročitelji navadnega prehlada.
Virus SARS-CoV-2 so potrdili v 11 vzorcih oziroma 1,2 odstotka testiranih, virus gripe tipa A pa pri sedmih bolnikih. Od začetka sezone konec septembra so zabeležili 11 okužb z virusom influence A in eno z virusom influence B, respiratornega sincicijskega virusa v vzorcih še niso zaznali.
Prehlad pride postopoma, gripa udari čez noč
Navadni prehlad se običajno razvija postopoma. Najprej se pojavijo kihanje, zamašen ali tekoč nos in praskanje v grlu, telesna temperatura pa je kvečjemu blago povišana. Bolečine v mišicah so blage, prehlad pa po navedbah Zdravstvenega doma Ljubljana izzveni sam od sebe v petih do desetih dneh.
Gripa se nasprotno začne nenadoma. Zanjo so značilni visoka vročina med 38,8 in 40 stopinjami Celzija, mrzlica, glavobol, suh kašelj ter, kot opozarjajo v Zdravstvenem domu Ljubljana, »izrazite bolečine v mišicah in kosteh«. Večina bolnikov ozdravi v tednu ali dveh.
Covid lahko spominja na oboje
Covid-19 lahko poteka kot blag prehlad ali kot gripa. Med pogostimi simptomi so vročina ali mrzlica, kašelj, utrujenost, boleče grlo, izcedek iz nosu, glavobol in bolečine v telesu, občasno tudi slabost ali driska. Izguba vonja ali okusa je po navedbah ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni pogostejša pri covidu kot pri gripi.
Razlika je tudi v tem, kdaj se bolezen pokaže. Simptomi gripe se pojavijo od enega do štirih dni po okužbi, pri covidu pa običajno od dveh do petih dni, lahko pa tudi šele po 14 dneh.
Okuženi s covidom lahko virus prenašajo že dva do tri dni pred pojavom simptomov in so v povprečju kužni približno osem dni.
Pri gripi je človek kužen dan pred začetkom bolezni, najbolj pa v prvih treh dneh.
Ker se simptomi prekrivajo, gripe in covida po navedbah Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi samo na podlagi simptomov ni mogoče zanesljivo ločiti. Zanesljiv odgovor da šele test.
Počitek, tekočina in čim manj stikov
Pri večini zdravih odraslih vse tri bolezni minejo brez posebnega zdravljenja. NIJZ bolnim svetuje, naj ostanejo doma, veliko počivajo in pijejo dovolj tekočine. Kašljajo in kihajo naj v rokav ali papirnat robec, ki ga takoj zavržejo, pogosto naj si umivajo roke in zračijo prostore.
Odsvetujejo tudi obiske v bolnišnicah in domovih za starejše ter stike z dojenčki in kroničnimi bolniki. Okužbo s covidom je mogoče preveriti s samotestom.
»Pozitiven test pomeni, da se posvetujete z zdravnikom za nadaljnje ukrepe,« svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob visoki vročini si lahko pomagamo z zdravili za zniževanje temperature, antibiotiki pa pri virusnih okužbah ne pomagajo.
Kdaj poklicati zdravnika
V Zdravstvenem domu Ljubljana svetujejo, naj se bolnik z zdravnikom posvetuje, najbolje najprej po telefonu, če se kašelj okrepi, izloček postane gnojen ali visoka vročina traja več kot tri dni.
Takojšnjo pomoč je treba poiskati ob težkem dihanju, bolečini ali pritisku v prsih, zmedenosti in izraziti oslabelosti ter ko se vročina ali kašelj po izboljšanju vrneta.
Pri majhnih otrocih so opozorilni znaki tudi hitro dihanje, pomodrele ustnice in znaki izsušenosti.
Previdni naj bodo predvsem starejši od 65 let, kronični bolniki, nosečnice in majhni otroci, pri katerih je tveganje za zaplete, kot je pljučnica, večje. Zdravnik lahko pri njih predpiše protivirusna zdravila, ki so najbolj učinkovita, če z zdravljenjem začnemo zgodaj.
Posodobljeno cepivo proti covidu je že na voljo
Cepivi proti covidu-19, prilagojeni za letošnjo sezono, sta medtem že na voljo.
NIJZ cepljenje priporoča starejšim od 65 let, oskrbovancem domov za starejše in posebej ranljivim kroničnim bolnikom od šestega meseca starosti, cepijo pa se lahko tudi vsi drugi, ki se želijo zaščititi.
»Cepljenje proti covidu-19 se lahko opravi sočasno s cepljenjem proti gripi,« so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, mogoč pa je tudi kateri koli časovni razmik.
Obe cepljenji bosta po navedbah inštituta tudi letos brezplačni za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem, za termin pa se je treba obrniti na izbranega zdravnika oziroma izvajalca cepljenja.
Kombiniranega cepiva proti gripi in covidu ter cepiva proti gripi v obliki pršila za nos letos v Sloveniji ne bo.
