Pri nas nastaja eden večjih in dražjih motoričnih parkov v Evropi

Haha, si prav predstavlan našoga psihopata kak goni mašinerijo v ton parki in glejda Expano.
Me pa veseli smer v kero se razvija tej celotni kompleks, pohvalno!

Izgleda TOP, škoda edino ka je telko ''političnoga keša'' bilo cuj zmešanoga, ker drugače bi ta projekt bil s strani javnosti še bolj podprt.

Super. Prosin vas, vej pa že inouk pustite tou politiko.

To je verjetno edina stvar v tem kompleksu expo, ki ima potencial in prihodnost. Upam da se bo kamešnica končno razvila v športno središče regije, ker ima za to ogromen potencial.

Pohvale novinarju za primerjalni podatek. Če ga ne bi bilo, bi bilo že 20 pametnih "računovodij" tu gor, ki bi se še najbolj spoznalo na politiko.

Zelo obetavna postaja ta zadeva ob kamešnici!

V Pomurju se vodilni ne brigajo,da bi privabili tuje investitorje,ki bi nudili možnost zaposlitve in zaslužka .Ljudje nimajo več skoraj že denarja za preživetje in ne,da bi šli trošit denar v to drvarnico sprnejno .

Kamenšnico spremeniti v kopališče????
Glejte, v kamenšnici se je prepovedano kopati ker :!! ??
Vsebnost nitratov v vodi je prevelika in ne samo to je tudi drugače oporečnna.To si nisem izmislil jaz temveč institucije ki skrbijo za varnost in neoporečnost voda Že leta nazaj je znano da se zaradi intenzivnega kmetijstva ki se dogaja okoli kamenšnice podtalnica meša z škropivi in gnojili ki se uporabljajo v kmetijstvu kako potem smatrate da je ta voda uporabna za to kar bi človek pičakoval-kopanje brez posledic!!
Poglejte v sosednjo Avstrijo kjer se tudi uporablja kamenšnica v rekreativne namene in kopanje vendarle je tam voda čisto drugačna-neoporečna in tudi drugače je vse skupaj urejeno.
Narediti celotno kamenšnico čisto pa je nemogoče, še dosti kaj drugega se skriva v globinah tudi 10 in več metrih globokih, tudi odpad ki se je nekoč odlagal brez nadzora!! Seveda je to malokomu znano vendarle se govori tudi o tem.

In še kaj govori zakon-uradni list --o nravnih kopališčih.

2. Naravna kopališča
28. člen
Naravna kopališča smejo biti urejena samo na vodnih površinah in priobalnih zemljiščih, kjer so izpolnjene naslednje zahteve:
– območje kopališča ima vidne oznake svojih meja,
– vstopi v vodo so varni,
– površina za sončenje, sprostitev in počitek je pretežno ravna,
– urejen je dostop za interventna vozila,
– ob vhodu je informacijsko mesto, na katerem so kopališki red, objave temperature vode in zraka ter ure, ko je bila meritev opravljena, tlorisna shema kopališča z vrisanimi reševalnimi potmi in delitvijo kopališča v skladu s 3. členom tega pravilnika oziroma s predpisom, ki ureja razvrstitev kopališč, ter tudi rezultati laboratorijskih preskusov in ocena higienske ustreznosti vzorcev za tekoče leto po predpisu, ki ureja higiensko ustreznost kopalne vode.
29. člen
(1) Hitrost toka vode ne sme biti večja od 0,3 m/s.
(2) Na kopalni površini se ne smejo izvajati druge aktivnosti (npr. veslanje, ribarjenje), ki bi lahko ogrožale varnost kopalcev.
(3) Dno naravnega kopališča do globine 1,8 m mora biti brez kotanj in prepletenega rastlinja.
30. člen
(1) Če je voda ob obali globlja od 0,3 m, mora biti vstop opremljen s stopnicami. Vstopi morajo biti na vsakih 25 m obale kopališča, na obeh straneh stopnic morajo imeti prijemališče za roke.
(2) Če so na kopališču zgrajeni pomoli, morajo biti s strani ograjeni povsod tam, kjer voda pod pomolom ni globlja od 1,8 m.
31. člen
(1) Mesta, kjer je skakanje v vodo dovoljeno, morajo biti posebej označena. Pri določanju globine vode ter potrebne površine vode pod odskočnimi mesti za skakalnice z višino več kot 1 m je treba upoštevati pravila FINA.
(2) Na bregu in pomolih, kjer voda ni globlja od 1,8 m, morajo biti postavljeni znaki za prepoved skakanja v vodo.
32. člen
(1) Kopalna površina naravnega kopališča mora biti od ostalih vodnih površin ločena z med seboj povezanimi oranžnimi plovci s premerom najmanj 20 cm v razdalji največ 5 m. Med posameznimi oranžnimi plovci morajo biti v razdalji največ 0,5 m beli plovci s krajšo stranico najmanj 5 cm.
(2) Plovne naprave in igrala na vodi (npr. splavi, velike žoge) znotraj naravnega kopališča smejo biti oddaljeni od obale največ 25 metrov.
(3) Ločitvena linija kopalne površine naravnega kopališča sme biti na morju največ 150 m, na stoječih vodah 100 m, na tekočih vodah pa 30 m oddaljena od obale.
(4) Na kopališču na tekoči vodi mora biti kopalna površina kopališča označena tudi na zgornjem in spodnjem toku.
33. člen
Na naravnih kopališčih je lahko prostor za reševalce in prostor za prvo pomoč tudi šotor, pri čemer mora biti tam urejena telefonska ali radijska zveza z zdravstveno službo, s centrom za obveščanje oziroma policijo ter pri naravnih kopališčih na morju z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.
34. člen
(1) Naravna kopališča morajo imeti najmanj eno kabino za preoblačenje, en tuš in sanitarije s po dvema WC školjkama za ženske ter eno WC školjko za moške in dva pisoarja. Število enot navedene opreme je treba podvojiti na vsakih 5.000 m2 kopenske površine naravnega kopališča.
(2) Za ureditev kabin, sanitarij in prh veljajo enake zahteve kot za bazenska kopališča.

Dalje--

2. Naravna kopališča
39. člen
Na naravnih kopališčih ni omejitve največjega dovoljenega števila kopalcev. Za ustrezno zasedenost naravnega kopališča se šteje, če ima vsak obiskovalec za sončenje, sprostitev in počitek na voljo najmanj 7 m2. Če odgovorna oseba na kopališču ugotovi, da je število obiskovalcev večje, mora prilagoditi varnostne ukrepe v skladu s predpisom o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami.

Dalje--

44. člen
(1) Na naravnih kopališčih mora biti na vsakih 50 m obale ob njej nameščen reševalni obroč in vsaj 25 m vrvi. Na vsakih 50 m obale mora imeti kopališče tudi vrv z osmico. Vrv mora biti 10 m daljša od razdalje med obalo in linijo, ki označuje zunanji rob kopališča. Reševalni obroč mora biti nameščen tudi ob mestih pod tobogani, skakalnicami in ob drugih nevarnih mestih.
(2) Če je s predpisi o organizacijskih ukrepih za varstvo pred utopitvami določeno, da mora biti na kopališču čoln, mora biti le-ta v času obratovanja kopališča na obali oziroma v vodi ob obali.

Vir: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20034…

Kaj spada pod naravna kopališča? Kamenšnica to ni ta naziv za to kopališče ne bo pravilen, poglejte si to kaj je v naši soseščini:
https://www.cosmopolitan.si/zdravje/7-najlepsih-naravnih-kopalisc-v-avs…

A ni to povsem drugače?

In pri nas :

https://siol.net/trendi/odkrivaj-slovenijo/najlepsa-slovenska-naravna-k…

Razlike ni veliko pa vseeno je.
Kopanje v površinskih vodah: rekah, jezerih in morju lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološka - fekalna onesnaženost površinskih voda, npr. zaradi odpadnih komunalnih izpustov, spiranja površin. Kopanje ni povsod varno. Tako imenovana »divja kopališča« (nenadzorovane vodne površine) so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, vprašljiva (neznana) je tudi kakovost vode.

Skladno z zahtevami evropske in naše zakonodaje za kopalne vode je v Sloveniji trenutno določenih 48 kopalnih voda na površinskih vodah (30 kopalnih območij in 18 naravnih kopališč). To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo zakonsko določene kriterije za naravne kopalne vode in na katerih se običajno kopalci zbirajo v večjem številu.
Copy paste-

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/priporocila_za_kopa…

Lep pozdrav.

Pohvala novinarju za dober članek in za to, da se je pod svoj članek podpisal. Za vzgled ostalim novinarjem na tem portalu.

malo večji od največjega v Gamlitz-u in za pol dražji, ge se ta razlika vidi?...kelko vaj pa de v parke? moglo bi biti 30% menje, sicer de največji v Evropi.

No vidin ka je wanabe stržo pri občinaraj še keš za fake forumaše.
Hehe bilo kuda udba svuda...
"Vse de lepo navekši razvoj, bodočnost svetla točka. Lidge do se lejko raztegavali, penezg de puno...."