V časih, ko tako po svetu, kakor tudi pri nas, mrgoli najrazličnejših športov, se v Murski Soboti ukvarjajo z enim, ki je večjemu delu Pomurja še dodobra neznan.
S predsednikom Storksov, Erikom Kapunom, smo se pogovarjali o njihovemu preboju na športni zemljevid Slovenije in težavami ter izzivi, s katerimi se srečujejo.
Začeli pred sedmimi leti
Storski so se uradno registrirali 5. maja 2011 in še istega leta postali člani Zveze za ameriški nogomet Slovenije. Najprej so merili moči v brezkontaktni različici ameriškega nogometa, v letu 2013 pa so se prvič udeležili tekmovanja v kontaktni različici ameriškega nogometa, kjer nastopajo še danes.
"Na začetku se nas je zbralo 15 fantov, željnih dokazovanja, sedaj pa je naše število naraslo do številke 42, a pri tem se ne želimo ustaviti," pove Erik in doda, da vabijo vse zainteresirane fante, da se jim pridružijo v novi sezoni.
Minulo sezono končali kot tretji
V zadnji sezoni so se Storksi zavihteli na tretje mesto drugoligaške razpredelnice, med sicer štiri člansko zasedbo, med katero najdemo tudi drugo ekipo ljubljanskih Silverhawksov.
"S sezono smo zadovoljni, a si želimo še boljših rezultatov in nadgradnje dela v prihajajoči sezoni. Želja je, da bi se v prihodnje uspeli uvrstiti v najvišji rang tekmovanja v Sloveniji ter prebiti v sosednjo Avstrijo, kjer so razmere za ta šport precej boljše," proti prihodnosti pogleduje Erik.
Odzivi so spodbudni
V sedmih letih, odkar se aktivno ukvarjajo z ameriškim nogometom, so naleteli na številne prepreke, tako finančne, kot organizacijske, a jih z veliko mero zagnanosti in volje spretno in uspešno premagujejo. Zelo pa so zadovoljni z odzivom publike, ki se rada zbira na njihovih domačih tekmah, če ravno se slednje ne vrstijo tako pogosto, kot bi si to sami želeli.
"Financiramo se sami, na pomoč nam priskočijo nekateri sponzorji, podpira nas tudi lokalna skupnost. A želimo si še večjega sodelovanja z vsemi, ki bi nam lahko na kakršenkoli način pomagali. Kar se tiče gledalcev pa moramo biti zadovoljni, čeprav se zavedamo, da je samo prvenstvo prekratko, da bi nas lahko spremljali še na več preizkušnjah," pove Erik, ki razloži, da imajo v vsaki sezoni 4 prvenstvene tekme, od tega le eno domačo, saj ostale gostijo druge sodelujoče ekipe v ligi.
Člani Storksov se skozi leto aktivno udeležujejo različnih taborov, kjer vsem zainteresiranim predstavijo svoj klub in zanimivosti večini ljudem preslabo poznanega športa. Vključujejo se tudi v osnovnošolske prostore in poskušajo približati svoje veščine tudi najmlajšim.
"Zavedamo se pomena podmladka in zato želimo v prihodnje ustanoviti tudi mlajše selekcije, ki bi delovale v okviru našega kluba. Seveda bomo tudi v prihodnje organizirali tabore, se povezovali s šolami, da tako navdušimo še več otrok in mladostnikov."
Pripravili bodo preizkusni trening
Čeprav se drugoligaško prvenstvo začne šele v jesenskih mesecih, Storksi nikoli ne počivajo. Vseskozi zavzeto trenirajo in se trudijo, da v novo sezono zakorakajo z še večjim elanom in kondicijo.
"Sezona se bo začela enkrat v septembru, do tedaj pa bomo imeli več prijateljskih srečanj, prvo med njimi že ta petek, 25. 5. 2018, v Domžalah, proti tamkajšnji ekipi Domžale Tigers."
Doda še, da bodo v mesecu juniju organizirali preizkusni trening, na katerem bodo predstavili svoj način dela vsem, ki bi se jim radi pridružili. Prav tako v jeseni sledi domača tekma, o datumu katere bodo javnost obvestili naknadno.
Razlika v ligah je ogromna
Tako kot v večini športov, je tudi v njihovem razlika med domačo ligo in tujino velika. Pa ne samo v finančnem vidiku, temveč predvsem v organizacijskem in kakovostnem.
"Slovenija premore precej dobrih igralcev, a so zaradi organizacijskih in finančnih ovir nekoliko omejeni. Verjamem pa, da bi se lahko ob boljših pogojih kosali s precej bolj uglednimi državami," razloži Erik in pove, da bi nam lahko bila za vzgled sosednja Avstrija, kjer so razmere za ameriški nogomet na zavidljivi ravni.
Včasih pa rad, tako kot vsi, pogleda tudi kakšno tekmo "čez lužo" a se s tistimi klubi preveč ne obremenjuje, saj gre tam za povsem drugačno okolje, kjer je ameriški šport "številka ena".
In kdo ve, morda pa tudi pri nas kdaj postane številka ena, ali pa vsaj bolj poznan in priljubljen, kot je že sedaj.
Tekst: Alen Nemec
